Danis Tanović / Nikogaršnja zemlja

Bosanska vojna je v polnem razmahu in skozi večerno meglo se prebija skupina bošnjaških vojakov, med katerimi sta tudi prijatelja Čiki (Branko Đurić) in Cera (Filip Šovagović). Ko se zjutraj megla razkadi, zasijejo sončni žarki - in srbski rafali. Fantje popadajo, drug za drugim, Čikija in Cero pa detonacija butne v jarek, med opuščene podzemske bunkerje, hja, na Nikogaršnjo zemljo, kamor Srbi nemudoma pošljejo dva izvidnika, debitanta Nina (Rene Bitorajac) in njegovega nadrejenega, veterana JLA, očitno geja, ki naj bi preštela mrtve, toda kocko potem vrže še Bog: veteran JLA obleži mrtev, Nino postane Čikijev ujetnik, Cera pa obleži na odskočni mini. Če se premakne, zleti v zrak. Točno, Cera še ni mrtev in obenem ni več živ. Tip je zombi. Kar ni naključje. Izraz zombi je v tem filmu zelo pogost. "Glej ga, zombi!" Kot da bi hotel Danis Tanović reči: zombifikacija je efekt te vojne, ki je ljudi spremenila v nekaj nemrtvega.