Paul W.S. Anderson / Nevidno zlo

Ko pride v kino film, ki je posnet po kaki računalniški igri, običajno rečejo: ta film bodo lahko gledali le fani računalniških iger. Kar me vedno preseneti. Zakaj? Iz preprostega razloga: film, posnet po računalniški igri, vedno izgleda kot računalniška igra, ki se igra sama. Je za fana računalniških iger lahko kaj bolj depresivnega in mučnega od gledanja računalniške igre, ki se igra sama? Le kateri fan računalniških iger ne izgubi potrpljenja ob gledanju računalniške igre, na katero nima nobenega vpliva? In ko gledaš tak film, si želiš le eno - da bi imel nanj vpliv.