Roman Polanski / Pianist

Izmišljanje zgodb o nacističnem Holokavstu je vedno sporno - tako z moralnega kot z logičnega in filozofskega vidika. To vemo. Holokavst je bil pač najbolj skrajno zanikanje civilizacije - in ni fikcije, ki bi lahko tekmovala z njim, zato se filmi o Holokavstu običajno držijo resničnih zgodb, ki so jih v svojih memoarih popisali preživeli, recimo Primo Levi. Ali pa Wladyslaw Szpilman, židovski komponist in Pianist, učenec Arturja Schnabla in Franza Schrekerja, čigar "zgodbo" je zdaj ekraniziral Roman Polanski, sicer tudi sam žrtev Holokavsta. Njegovi najboljši filmi - Kitajska četrt, Nož v vodi, Gnus, Slepa ulica, Rosemaryjin otrok in Podnajemnik - so bili polni alegoričnih ogorkov njegovega preživetja, v Pianistu pa med ogorkom in preživetjem ni več razlike. Szpilman (Adrien Brody) namreč izgleda kot Žid, ki mutira v Jezusa Kristusa - da bi živel, mora umreti.