Soren Kragh-Jacobsen / Sladke sanje

Ob koncu devetdesetih, ko je na filme trkal milenij, so vsi Danci prestopili na stran Dogme, asketskega mindseta, ki ga je zapovedal Lars von Trier. Prestopil je celo Soren Kragh-Jacobsen, ki je slovel predvsem po otroških filmih a la Gumijasti Tarzan - njegov Mifune (1999), film o japijevi vrnitvi domov, je postal hit Dogme, ki ne trpi izumetničenosti, kompliciranja in pretiranega zanašanja na tehniko. Saj veste, Dogma pomeni več kreativnosti, več spontanosti in več svobode - in Mifune, himna družinski disfunkcionalnosti, je bil tako osvobojen, da je izgledal kot garažna verzija Rain Mana. Zdaj, ko Dogma na lepem ni več nič urgentnega, je Soren očitno izgubljen - še vedno ga sicer rajcajo družinske disfunkcije in socialna retardiranost, toda da bi se našel, napol "romarsko" krene na Škotsko, kjer je njegov guru Lars briljiral z Lomom valov.