Don Mancini / Chucky se vrača
Seed Of Chucky, 2004
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 27, 10. 7. 2005
Chucky se vrača je splatter, ki spusti kri ameriški popkulturi. In to s hardcore užitkom. Hedonistično, sadistično, sarkastično, perverzno. Chucky je kakopak igrača, pošast iz trebuha popkulture, lutka z reinkarniranim duhom serijskega morilca, ki je - z glasom Brada Dourifa - debitirala v Otroški igri (1988), z leti dobila kultistično klientelo in tri nadaljevanja, zakuhala nekaj škandalov (nekateri otroci so doma počeli to, kar so videli v Otroški igri 2) ter pridobila na resentimentu in sveti jezi, tako da ji zdaj, v četrtem nadaljevanju, iz oči, ust in srca štrli le še sla po apokaliptičnem maščevanju, po razčefuku vsega živega, tehtnega, smiselnega, etabliranega, okusnega, korektnega, slavnega, h'woodskega. Chucky, ekstatični cinik z živim smislom za komedijo, vuduizem in polivanje kečapa, najprej počisti družino, ki ga “posvoji”. Saj veste - toliko, da pokaže prezir do družinskih vrednot, srednjega razreda in ameriškega sna. Kot da bi hotel reči: hej, če že “nedolžnim” Kenom in Barbikam počnem take reči, če torej že “malim ljudem” v živo citiram največje hite iz Psiha in Šajnanja, potem si lahko mislite, kaj čaka šele Hollywood, ki vse te fikcije o neskončnem smislu družinskih vrednot, večni sreči srednjega razreda in zveličavnosti ameriškega sna futra in drži skupaj! In res, to je šele začetek.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 27, 10. 7. 2005
Chucky se vrača je splatter, ki spusti kri ameriški popkulturi. In to s hardcore užitkom. Hedonistično, sadistično, sarkastično, perverzno. Chucky je kakopak igrača, pošast iz trebuha popkulture, lutka z reinkarniranim duhom serijskega morilca, ki je - z glasom Brada Dourifa - debitirala v Otroški igri (1988), z leti dobila kultistično klientelo in tri nadaljevanja, zakuhala nekaj škandalov (nekateri otroci so doma počeli to, kar so videli v Otroški igri 2) ter pridobila na resentimentu in sveti jezi, tako da ji zdaj, v četrtem nadaljevanju, iz oči, ust in srca štrli le še sla po apokaliptičnem maščevanju, po razčefuku vsega živega, tehtnega, smiselnega, etabliranega, okusnega, korektnega, slavnega, h'woodskega. Chucky, ekstatični cinik z živim smislom za komedijo, vuduizem in polivanje kečapa, najprej počisti družino, ki ga “posvoji”. Saj veste - toliko, da pokaže prezir do družinskih vrednot, srednjega razreda in ameriškega sna. Kot da bi hotel reči: hej, če že “nedolžnim” Kenom in Barbikam počnem take reči, če torej že “malim ljudem” v živo citiram največje hite iz Psiha in Šajnanja, potem si lahko mislite, kaj čaka šele Hollywood, ki vse te fikcije o neskončnem smislu družinskih vrednot, večni sreči srednjega razreda in zveličavnosti ameriškega sna futra in drži skupaj! In res, to je šele začetek.
Chucky - ventrilokvistična slaba vest multipleksa, razrezani, ultra moteni James Dean z glasom Brada Dourifa - se namreč potem s svojo nevesto in njunim uniseksualnim otrokom zavihti v Hollywood, kjer se bujna, prsata, lizikasta Jennifer Tilly, nekdanja oskarjevska nominiranka, ki jo igra bujna, prsata, lizikasta Jennifer Tilly, nekdanja oskarjevska nominiranka, ravno pritožuje nad bednimi vlogami, ki jih dobiva - in Chucky ne bi bil Chucky, če ji ne bi našel boljše vloge. Medtem ko ji pakira “življenjsko vlogo” device Marije, ki vključuje tudi umetno oploditev (z masturbantsko spermo lutke, heh), pa letijo glave, roke, noge, čreva in obrazi popevkarice Britney Spears, režiserja Johna Watersa, reperja Redmana in celo tipa, ki je izdelal specialne efekte. Chucky jih odre - džihadistično. Film Chucky se vrača, ki ga je režiral Don Mancini, kreator Chuckyja in scenarist vseh petih delov, je najboljši v seriji.
ZA