Film / King Kong

King Kong, ki ga je posnel Peter Jackson, režiser Gospodarja prstanov, je dvakrat daljši od originala, ki sta ga leta 1933 posnela Ernest B. Schoedsack in Merian C. Cooper, toda težko je reči, če je tudi dvakrat boljši. Vprašanje je namreč, če bo Jacksonov King Kong publiko tako šokiral in tako začudil, kot je publiko leta 1933 šokiral in začudil originalni King Kong, navsezadnje, sodobni filmi so že zdavnaj pokazali, da je mogoče z digitalno tehnologijo ustvarjati večje state-of-the-art prizore kot kdajkoli. Gospodar prstanov je to le potrdil. Jacksonov King Kong prihaja v času, ko od filma pričakujemo in zahtevamo, da je King Kong - originalni King Kong je prišel v času, ko ga ljudje niso pričakovali. Toda Jacksonov King Kong se zelo dobro zaveda, kdaj je nastal original, zato se začne na ulicah depresivnega, sestradanega, ponižanega New Yorka - v času najhujše gospodarske krize. New York je mesto, ki mu ne gre. In tako filmski režiser Carl Denham (Jack Black), ki mu ne gre, pobere blond igralko (Naomi Watts), ki ji ne gre, in scenarista (Adrien Brody), ki mu ne gre, najame ladjo, ki ji ne gre, in potuje na eksotični Otok lobanj, kjer ga čaka njegova mala dividenda - "osmo čudo sveta", ki bo njegov film spremenilo v hit. King Kong je najprej Titanik (agonično "potovanje prekletih"), ko pridejo na Otok lobanj, se prelevi v Jurski park (boj s predzgodovinskimi beštijami), na koncu, ko Konga pripeljejo v New York, pa mutira v 11. september, le da pošast z vzhoda, ki začne terorizirati New York, ne naskoči Svetovnega trgovinskega centra, ampak Empire State Building.