Ron Howard / Da Vincijeva šifra

Da Vincijeva šifra, sicer dobra protiutež krščanskemu fundamentalizmu, ki ljudi straši z neizogibnim Koncem sveta, obvezno Evangelizacijo in nujno Odrešitvijo, je v resnici tipični ženski roman - roman o osvobajanju in osveščanju ženske. Zgodba Da Vincijeve šifre je tipična, tako rekoč arhetipska zgodba ženskih romanov: ženska, ujetnica patriarhata, na začetku vedno trpi, potem se začne počasi prebujati in v sebi odkrivati skrite, zatrte talente, svojo "sveto" ženskost, na koncu pa se osvobodi, da kar žari od samozavesti, moči in neodvisnosti. Ženski romani, kombinacije mučeništva, mazohizma in neagresivnega feminizma, so zgodbe o trpljenju ženske, o njenem skrivnem življenju - in predvsem kakopak o njenem skrivnem spolnem življenju. Razlika je le v tem, da v Da Vincijevi šifri nastopa ultimativna ženska - Marija Magdalena, ženska, ki je izmed vseh žensk najbolj trpela. Cerkev jo je namreč zatajila, zavrgla in kriminalizirala ("kurba"), ali natančneje, cerkev je prikrila, da je bila poročena z Jezusom Kristusom, da je imela z njim hčerko Saro, da jo je Jezus Kristus določil za svojo naslednico, da je bila "sveto bitje" in da njena kri - z njo pa tudi Jezusova - seže v 21. stoletje. Ni kaj, njeno življenje - tudi spolno, heh - je bilo res skrivno.