Sreča pa taka

Ko gledate h'woodske filme, se pogosto vprašate: kje hudiča jih spočnejo? In iz glave znate našteti gmoto filmov, za katere bi prisegli, da so bili spočeti na stranišču. Ali pa na metroju. Ali pa na plaži v Malibuju. Ali pa med slabim seksom. Ali pa na slabem tripu. Oh, ali pa med gledanjem filmov, ki so bili spočeti na stranišču, na metroju, na plaži v Malibuju, med slabim seksom ali pa na slabem tripu. Točno, h'woodski filmi so ujeti v začarani krog. In del tega začaranega kroga je tudi lift. Sreča pa taka je namreč romantična komedija, za katero bi prisegli, da je bila spočeta v liftu. Gotovo se zavedate, da obstaja glasba za lifte - saj veste, običajno gre za lahki, neobvezni, revijski, absolutno pozabni, totalno pogrešljivi, kvazi new-age instrumental, ki se “nevsiljivo” plazi po liftu. To so komadi, ki jih v normalnih okoliščinah ne bi nikoli poslušali. Še piratizirali jih ne bi. Še več - to so komadi, ki jih ne bi pel niti Michael Bolton.

Pazite, na eni strani imate bejbo po imenu Ashley (Lindsay Lohan), uslužbenko prestižne PR agencije, ki ima vso srečo tega sveta. Če na drugi stran ulice pada dež, na njeni strani sije sonce. Če je v prostoru sto bejb, najbolj seksi tip pogleda njo. Na loteriji vedno dobi. Taksi ustavi, še preden dvigne roko. In če stopi v lift, se pelje sama - gneča je vedno v drugih liftih. Če pa v liftu že ravno ni sama in če lift slučajno obtiči, je tudi to le še ena potrditev njene sreče - v liftu se namreč znajde glasbeni tajkun, ki mu na hitro navrže idejo, saj veste, za nov projekt. In tajkun idejo kupi. Na licu mesta. Čisti lift. Hočem reči, tako kot tajkun kupi njeno idejo, so tudi h'woodski tajkuni kupili idejo za ta film - v liftu, med slabo glasbo. Ali natančneje: glasba v liftu je bila tako slaba, da se je ideja za ta film zdela genialna. Brez lifta - in brez slabe, neposlušljive, nekonzumne glasbe - ne bi bilo tega filma. Lift in slaba glasba sta naredila tole infantilno, stupidno romantično komedijo, v kateri na drugi strani ulice stoji tip po imenu Jake (Chris Pine), totalni luzer, pobiralec kegljev, najslabši, najbolj nesposobni in najbolj nerodni glasbeni menedžer na svetu, utelešenje nesreče, samoponiževanja in Murphyja, ki hoče onemu tajkunu nekako v roke spraviti svoj demo. Ne, tip res nima sreče - še celo njegova dobra dela izgledajo kot poskusi posilstva in umora, heh, dokler se na plesu v maskah ne zaleti v Ashley, s katero se potem nehote poljubita. S poljubom ji vzame srečo - zdaj ima vso srečo tega sveta on, ona pa faše vso nesrečo tega sveta. Ni kaj, glasba iz lifta. In sami dobro veste, kako je - kar se začne v liftu, se nadaljuje na stranišču, tako da se vam hitro stoži po filmih, ki so spočeti v pralnem stroju.

PROTI