18. 10. 2006 | Mladina 42 | Kultura | Film
Slo-vidvd-borza
Film popisuje eno sezono čikaškega baletnega ansambla. Vidimo, kako se plesalci in plesalke, med katerimi je tudi Neve Campbell, urijo in pilijo, kako se ženejo, kako se ugonabljajo, kako se izžemajo, kako se ubijajo, kako izključujejo svoje zasebno življenje in kako zanemarjajo realnost, da bi se lahko povsem posvetili le svojemu nastopu, svojemu fiktivnemu liku. Drillu sledi drill. In potem spet drill. Intenzivno, agonično, mučeniško - stalno so na robu poškodbe, bolečine in norosti, kot bi se skušali kaznovati. Njihova življenja - "realnost" - so le kolekcije nedokončanih stavkov, nerazvitih emocij, nepredelanih odnosov. Vse je podrejeno nastopu, drillu, konstrukciji fikcije, prehajanju v "lik". Bolj ko zlorabljajo svoja telesa, bolj čiste, bolj elegantne, bolj graciozne, bolj fluidne in bolj fiktivne so njihove emocije. Balet je ta, ki formatira njihove emocije. Kot da bi nam hotel Altman reči: fikcija je v življenju Amerike ultimativni reality-check.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
18. 10. 2006 | Mladina 42 | Kultura | Film
Film popisuje eno sezono čikaškega baletnega ansambla. Vidimo, kako se plesalci in plesalke, med katerimi je tudi Neve Campbell, urijo in pilijo, kako se ženejo, kako se ugonabljajo, kako se izžemajo, kako se ubijajo, kako izključujejo svoje zasebno življenje in kako zanemarjajo realnost, da bi se lahko povsem posvetili le svojemu nastopu, svojemu fiktivnemu liku. Drillu sledi drill. In potem spet drill. Intenzivno, agonično, mučeniško - stalno so na robu poškodbe, bolečine in norosti, kot bi se skušali kaznovati. Njihova življenja - "realnost" - so le kolekcije nedokončanih stavkov, nerazvitih emocij, nepredelanih odnosov. Vse je podrejeno nastopu, drillu, konstrukciji fikcije, prehajanju v "lik". Bolj ko zlorabljajo svoja telesa, bolj čiste, bolj elegantne, bolj graciozne, bolj fluidne in bolj fiktivne so njihove emocije. Balet je ta, ki formatira njihove emocije. Kot da bi nam hotel Altman reči: fikcija je v življenju Amerike ultimativni reality-check.
Kapsule
Zadnji udarec: Teniški pro, ki obtiči med dvema ženskama, najde format svojemu pohlepu onstran športnih pravil. Film noir via Woody Allen, ki se tokrat preseli v London. Scarlett Johansson & Jonathan Rhys Meyers.
Kitajsko dekle: V New Yorku se zlijeta Mala Italija in Kitajska četrt, kar pripelje do male vojne, toda ko se Italijan zaljubi v Kitajko, dobimo revizijo Romea in Julije. Via Abel Ferrara. Letnik ' 87. James Russo & Sari Chang.
Opazujemo te: Turistom pot presekajo puščavski mutanti - blagor temu, ki umre prvi. Brutalni, sarkastični, efektni rimejk kultnega šokerja, ki ga je leta 1977 posnel Wes Craven. Aaron Stanford, Katleen Quinlan & Ted Levine.
Moja Afrika: Danska Rdeča kapica sreča lovca. Romantični epos via Sydney Pollack, ki reč tudi komentira. Po knjigah Isak Dinesen. Kopica Oskarjev, vključno z Oskarjem za najboljši film. Robert Redford & Meryl Streep.
Smola: Mali goljuf sreča bogataša, ki se hoče znebiti svoje žene, toda še preden rečete Red Rock West ali pa Krvavo preprosto, se stvari obrnejo na glavo in potem na trebuh. Rahitični film noir. Armand Assante & Dagmara Dominczyk.
Dajmo, punce - vse ali nič: Dajmo, punce, film o navijačicah, je postal manjši hit, tako da je dobil nadaljevanje, ki je potem dobilo tole nadaljevanje, v katerem zdaj bejba, ki ni videla niti hita niti prvega nadaljevanja, navija za proletkult.
