Antoine Fuqua / Strelec

Je ameriškega predsednika Kennedyja ustrelil Lee Harvey Oswald? Je njegovega brata Roberta ustrelil Sirhan Sirhan? Je Martina Lutherja Kinga ustrelil James Earl Ray? Ne, že desetletja zagotavljajo konspirologi - Oswald, Sirhan Sirhan in Ray so bili le žrtvena jagnja. V resnici so streljali ostrostrelci, profiji, plačanci tajnih vladnih kabal. In Strelec je akcijsko bombastični, mentalno lenobni triler, ki ne zamudi nobenega klišeja teorij zarote, pa četudi ves čas ustvarja vtis, da je na sledi nečesa večjega, bolj usodnega in bolj kompleksnega. Tokrat je žrtveno jagnje Bob Lee Swagger (Mark Wahlberg), briljantni ostrostrelec, sicer zagrenjeni, prostestno upokojeni pripadnik Posebnih enot, ki ga nekega lepega dne obiščeta dve mračni, tajni, vladni figuri, polkovnik Johnson (Danny Glover) in njegova desna roka, Jack Payne (Elias Koteas). Zgodba, ki mu jo prodata, je tako zdrsana, da se vidi skoznjo, toda Bob Lee, ki ima glavo previsoko v gorah, ugrizne: nekdo naj bi skušal v Philadelphii narediti atentat na ameriškega predsednika, Bob Lee, ekspert za ostrostrelsko, atentatorsko mentaliteto, pa naj bi ga še pravi čas izsledil in onemogočil. Jasno, še preden začne dobro iskati pozicijo potencialnega atentatorja, že poči, za atentatorja pa razglasijo njega, ki se tako znajde na begu. Peš. In da bi se težje premikal, je ranjen.

Strelec, posnet po romanu Stephena Hunterja (Point of Impact), se resda pofočka na vse klišeje, ki pritičejo akcijskemu filmu (sreča bejbo, v FBI-ju se najde nekdo, ki mu pomaga, mrežo plete invalidni veleum, ki ga igra Rade Šerbedžija) in filmu zarote (politika je skorumpirana, vlada dela proti ljudem, demokracija je ogrožena, vaša paranoja je upravičena), toda konec je tako radikalen in ciničen, da bi se lahko slikal s Siriano.

ZADRŽAN +