Luc Besson / Artur in Minimojčki

Bi gledali film, v katerem igrajo Robert De Niro, Harvey Keitel, Snoop Dogg, David Bowie in Madonna? Vsekakor, že to, da bi te igralce potegnili v isti film, bi bil dober koncept. To bi bil v resnici tako dober koncept, da celo morebitna prisotnost Mie Farrow ne bi bila moteča. Kaj šele, če bi film potem režiral Luc Besson - no, Luc Besson pred petimi ali pa desetimi leti.

Ironija je v tem, da je Besson vse te igralce potegnil skupaj, toda pet, deset let prepozno - v otroškem filmu Artur in Minimojčki, kombinaciji igranega in animiranega filma, posneti po Bessonovi otroški knjigi. Škoda koncepta, huh. Je pa res, da De Nira, Keitela, Snoopa, Bowieja in Madonne ne boste videli, le staro mamo Mio - vsi ostali namreč dajejo le glasove bizarnim, nekroleptičnim, rastafarjanskim, komarjastim “pravljičnim” bitjem, ki jih mali Artur (Freddie Highmore) sreča v “srednjem svetu”, kamor se mikroskopsko pomanjšan zavihti, da bi našel “izgubljeni zaklad” - skoraj “prstan” - in rešil dom, ki je na tem, da gre v stečaj. Film Artur in Minimojčki je derivat mnogih animacij, mnogih kombinacij igranega in animiranega filma in mnogih igranih filmov, toda sam vsej tej reciklaži kljub panični in manični hiperaktivnosti nima kaj dodati, tako da je kombinacija glasov Roberta De Nira, Harveyja Keitela, Snoopa Dogga, Davida Bowieja in Madonne edini novi koncept, ki ga premore.

ZADRŽAN