Vojna Charlieja Wilsona
Charlie Wilson's War, 2007
Vojna Charlieja Wilsona zveni kot geopolitična popevka o playboyu, ki je zlomil Sovjetsko zvezo. In en "Imperij zla" entuziastično zamenjal z drugim. Ne da bi točno vedel, kaj počne. Charlie (Tom Hanks), divji demokratski kongresnik iz Teksasa, v džakuziju rad poseda z golimi striptizetami, rad potegne kako črtico kokaina, dami, pa naj si je še tako bogata, nikoli ne reče ne. Viskiju tudi ne. Charlie je mali, hitro vnetljivi hedonist, ki pa ni liberalen le pri seksu in snifanju. Ko SZ leta 1979 okupira Afganistan, Bela hiša ne ve, kaj naj si misli. Ne da si Charlie misli kaj več. Le začudeno bulji v TV ekran, saj veste, kot da je začel serijo gledati nekje na sredini in ne ve, kaj se dogaja. Toda vse se spremeni, ko ga njegova punca, Joanne Herring (Julia Roberts), kraljica južnjaškega jet-seta, fanica dekadentnih zabav in častna konzulka Pakistana, prelevi v ultimativnega kurirja svobodnega sveta. Ko vidi orjaška begunska taborišča in srhljivo "kolateralno škodo", ki jo povzročajo sovjetski helikopterji, začne kot član pomembnih kongresnih komisij - ob asistenci proletarskega agenta Gusta Avrakotosa (Philip Seymour Hoffman) - mudžahedinom, borcem proti sovjetski okupaciji, skrivaj lifrati denar, stingerje in gverilski know how, da lahko klatijo tiste helikopterje. In heh, da lahko Afganistan prelevijo v sovjetski Vietnam.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Vojna Charlieja Wilsona zveni kot geopolitična popevka o playboyu, ki je zlomil Sovjetsko zvezo. In en "Imperij zla" entuziastično zamenjal z drugim. Ne da bi točno vedel, kaj počne. Charlie (Tom Hanks), divji demokratski kongresnik iz Teksasa, v džakuziju rad poseda z golimi striptizetami, rad potegne kako črtico kokaina, dami, pa naj si je še tako bogata, nikoli ne reče ne. Viskiju tudi ne. Charlie je mali, hitro vnetljivi hedonist, ki pa ni liberalen le pri seksu in snifanju. Ko SZ leta 1979 okupira Afganistan, Bela hiša ne ve, kaj naj si misli. Ne da si Charlie misli kaj več. Le začudeno bulji v TV ekran, saj veste, kot da je začel serijo gledati nekje na sredini in ne ve, kaj se dogaja. Toda vse se spremeni, ko ga njegova punca, Joanne Herring (Julia Roberts), kraljica južnjaškega jet-seta, fanica dekadentnih zabav in častna konzulka Pakistana, prelevi v ultimativnega kurirja svobodnega sveta. Ko vidi orjaška begunska taborišča in srhljivo "kolateralno škodo", ki jo povzročajo sovjetski helikopterji, začne kot član pomembnih kongresnih komisij - ob asistenci proletarskega agenta Gusta Avrakotosa (Philip Seymour Hoffman) - mudžahedinom, borcem proti sovjetski okupaciji, skrivaj lifrati denar, stingerje in gverilski know how, da lahko klatijo tiste helikopterje. In heh, da lahko Afganistan prelevijo v sovjetski Vietnam.
Afganistan je postal za SZ to, kar je postal Vietnam za Ameriko: dežela, ki jo je masivno izčrpavala. In izčrpala. Leta 1988 se je SZ zlomila. Ni mogla več. Charlie jo je ubil. Toda "zgodba o uspehu" je bila dejansko zgodba o neuspehu: mudžahedini, ki jih je oborožil, sponzoriral, sfanatiziral in fundamentaliziral, so namreč mutirali v al-Kajdo, ki je potem prišla za njim. V Ameriko. S štirimi potniškimi letali. "Na koncu smo vse zajebali," je dahnil Charlie. Točno: pozabili so ostati v Afganistanu in mu pomagati nazaj na noge. Le zlorabili so ga - in potem zavrgli. Afganistan je bil le kurba hladne vojne. Staremu Bushu se je zdel nebistven in zanemarljiv. Osama bin Laden je imel o tem kakopak ločeno mnenje.
ZA
