Kritika / Albert J. Bernstein: Čustveni vampirji

+ + + +

Ne, to ni vampirski roman, ampak psihološki priročnik.

Z negativci, ki prihajajo od zunaj in jih na mah prepoznamo, nimamo težav, kaj pa, če je vampir prav najbližji? Najboljše zdravilo torej – znebiti se ga in s tem prihraniti čas za branje knjige. A kaj potem, ko se zgodba ponovi z novim?

Zatorej velja prebrati Bernsteina, ki opredeljuje temo, ki jo francoski psihoanalitiki Hirigoyen, Lebrun in Melman poimenujejo kot čustveno izrabljanje oziroma perverzna nasilja vsakdanjosti. Medtem ko slednji za najboljši ukrep priporočajo takojšnji konec, ameriški psiholog ponudi strategije preživetja. Torej, kako užiti šarmantne lastnosti vampirja, ne da bi postali njegov plen, ki bi izgorel v permanentni skrbi in izpolnjevanju njegovih želja, premagovanju porazov in kriz. Banalno: kako živeti v njegovi družbi, ne da bi pozabili nase?

Avtor razčleni vampirje na podvrste: pustolovski, antisocialni, ustrahovalski, histrionični, narcistični, superzvezdniški, perfekcionistični, puritanski, ljubosumni in paranoidni. Ker je vampir lahko kdorkoli, mož, oče, žena, otrok, sodelavec, šef ali prijatelj, Bernstein ponudi test, kako ga prepoznati. Recimo prijateljica, ki vam pripoveduje, kaj slabega je o vas izrekla skupna prijateljica. Ali pa on/ona, ki je zasvojen z vznemirjenjem in posledično uživa v vonju strahu pri drugem. Kot orožja klinični psiholog ponudi: v odgovor naredite kaj nepredvidljivega, ignorirajte izbruhe, pozabite na vljudnost, soočajte jih s posledicami njihovih dejanj, zastavljajte vprašanja in ne postavljajte trditev etc.

Ker čustveni vampir pozna naša čustva in pričakovanja bolje kot mi sami, bo manipulativni zmagovalec. Smer rešitve je zato enostavna: spremeniti samega sebe. Posledica pa fatalna, saj boste s tem izgubili tudi svojega privlačnega vampirja.