Ana Stanič

Ana Stanič je že pred desetletjem in pol v Londonu odprla odvetniško pisarno, specializirano za področja energetike, mednarodnega prava in reševanja sporov. S tem se je zavestno odrekla milijonskim dobičkom, ki bi jih prejemala, če bi ostala v kaki veliki odvetniški pisarni. Pravi, da je to storila zato, ker rada mirno spi. In zato, da lahko počne stvari, v katere verjame, kot so recimo neodvisno svetovanje, odgovorno vodenje, okoljevarstvo in pomoč narodom brez lastnih držav. In zato, da lahko pove, kar si misli, recimo o begunski krizi, odnosu Evropejcev do tujcev, o Sloveniji, kapitalizmu, pa tudi o tajnih čezatlantskih trgovinskih sporazumih, ki ne bi smeli biti tajni.

Govorila bova tudi o tem, kako bi svet lahko bil boljši, zato me zanima tole. Imate uspešno kariero, lastno odvetniško pisarno v Londonu, to bi vas nekako uvrstilo blizu tistega enega odstotka bogatih in vplivnih, ki ga večina vidi kot krivca za vedno večje probleme v svetu. Kako se vidite vi?

Zagotovo ne spadam v ta odstotek bogatih oziroma vplivnih ljudi. Materialne dobrine tudi niso glavni smisel mojega življenja. Če bi v tem videla smisel, bi ostala v eni izmed velikih odvetniških pisarn in ne bi ustanovila svoje pisarne. Dobiček oziroma zaslužek, ki bi ga imela, če bi tam ostala, bi bil več kot milijon funtov na leto. Pisarno sem ustanovila, da bi lahko bolj strokovno delala, bila čim bolj neodvisna v svojem pravnem mnenju, in da bi se lahko ukvarjala s čim bolj zanimivimi zadevami, temami in vprašanji. Šlo je za odločitev z vidika moralne in strokovne integritete, in to sem storila v Veliki Britaniji, v državi, kjer nisem bila rojena in kjer tudi nimam prijateljsko-nepotistično-klientelističnih povezav. Verjamem v meritokracijo in v teh razmerah se dobro znajdem. V Angliji imam možnost, da tako živim, ni veliko držav, kjer veljajo načela meritokracije.