Brezglave sanacije
V prihodnjih letih bo prebivalstvo v energetske sanacije stavb vložilo več kot dve milijardi evrov. Ali si sami, s svojim denarjem in na svojih domovih, gradimo novi TEŠ 6?
Stanovanjski blok v ljubljanski četrti Šiška z novo toplotno izolacijo, izvedeno s pomočjo subvencije Ekosklada. Za enak blok v soseščini je študija pokazala, da konstrukcija ustreza zgolj dvajsetim odstotkom potrebne potresne varnosti. Potresna sanacija se ni izvedla, s toplotno izolacijo so se zgolj zakrile vse konstrukcijske razpoke na fasadi.
© Tomaž Krištof
Oktobra 2015 je vlada Mira Cerarja v skladu z direktivo EU sprejela dolgoročno strategijo za spodbujanje energetskih prenov stavb, po kateri bo zgolj v energetsko prenovo stanovanjskih stavb treba do leta 2023 investirati kar 2,77 milijarde evrov. V ta namen bodo strukturni skladi prispevali 387 milijonov evrov nepovratnih sredstev, preostanek, več kot dve milijardi evrov, pa bodo prispevali lastniki stanovanjskih stavb sami. V stiropor in kameno volno bo torej prebivalstvo v tem obdobju investiralo krepko več, kot namerava država investirati v drugi tir.