Konzum / Gostilna Turk, Hotedršica

Zapeljite se do Logatca in naprej proti Idriji, kmalu boste naleteli na Hotedršico, Turki so na preži tik ob glavni cesti in nudijo okrepčila od osmih zjutraj do desetih zvečer, ob sobotah potegnejo do enajstih zvečer, ob nedeljah zaključijo kosila ob petih popoldan, ob ponedeljkih pa si samo vihajo muštace in jih ni na spregled. Telefon: 01 755 91 23.

Specialitete:

domača zaseka in bula, govedina ali vratina v solati, pražena telečja jetrca, sirovi in ajdovi polmeseci in žlikrofi, pečenke in bržole in nedeljska kosila.

Vina:

odprt vrtovčan, Martinčičev cvičk in posrečen refošk Jogana iz Pobegov. Za dramila potrebne soliden sadjevec, za sladkosnede refoškov liker.

Turki so nas olajšali za nekaj čez 20 € na osebo.

Mimo Turka, tam na ovinku v Hotedršici, so nas dostikrat nesla kolesa, šteli smo avtomobile na parkirišču in ugibali. Se obcestna oštarija znajde z okoliškimi dedci, ki prihajajo na odmerek, mar gre za še eno tistih pizzerij, ki stavijo na hitrost in cenenost ponudbe? Čeprav okoli šanka in zunaj, pri mizah, kjer se lahko vdajaš spornim užitkom in odkoder lahko opazuješ promet, ne manjka žejnih strank, bi Turku težko podtaknili, da je navadno pojilo. Saj ob nedeljah postreže s petimi vrstami kosil, razvajeni gostje pa si lahko med gostilniško klasiko izberejo tudi kaj nevsakdanjega, ne da bi potem vihali nosove. Ilovarjev trio, ki je zakoličil scenosled s pomočjo tamladega Turka, brez katerega bi se zasigurno utopili v zajetnih porcijah, je tako užival v doma zorjeni, okisani vratini, postreženi z vrsto nevsiljivih prilog, s krompirjevo solato, hrenom, motovilcem, sladkim zeljem in radičem z vrta. Tudi če so se na krožniku znašle tri rezine bledičnega paradižnika, tudi če ni šlo brez petih peres rukole - krasna, pestra malica ali dovolj lahkotna uvertura. Turkove mamce kuhajo nekam pretlačeno gobovo in veliko pristnejšo govejo juho, in kolikor smo se Ilovarjevi tu še spogledovali zaradi težke roke na poprnici, so bili tovrstni prijemi povsem na mestu pri praženih telečjih jetrcih, ki so kar sama spolzela niz goltanec. Izkušnje velevajo, da se je ogniti krožnikov, kjer se drenjajo tri vrste mesa in tri vrste prikuh, kjer se pohanje namaka v soku pečenk, kjer težko naletiš na izenačeno kakovost in se zasitiš že s pogledom. Ampak Turki so tokrat presenetili z dostojno telečjo pečenko, svinjsko prato in sočno ocvrto šnito purana, z dobro ohranjenim praženim krompirjem in krompirjevim ocvrtkom, zaradi katerega je bilo starosti Ilovarju takojci žal, da ni naročil njokov. Za izlet so nam bili domači, bogato polnjeni sirovi in ajdovi polmeseci ter miniaturni, iz Idrije uvoženi žlikrofi, v veselje piten refošk. Morda je popotniku svetovati, da medium zapečeni bržoli oziroma ramstku privošči solo in ne le epizodno, z močno slanino in kislimi kumaricami dostikrat zasenčeno vlogo, morda pri Turku res nismo planili po sladicah ali po iz lastne moke zmesenem kruhu. Ampak z ozirom na priročnost in sosesko si sigurno zasluži postanek.