Manipulator / Generalova krvava nedelja

So se Slovenci po prvi svetovni vojni znesli nad nemškimi civilisti?

Tomica Šuljić
MLADINA, št. 3, 25. 1. 2007

General Maister

General Maister
© Borut Peterlin

Novembra smo zaznamovali dan Rudolfa Maistra, ki v kratkotrajnosti resnično slovenske zgodovine zapolnjuje mesto vojaškega heroja. Takrat je namreč obrambni minister Karel Erjavec povedal, da smo lahko "zelo ponosni na tega moža, tako pomembnega za slovensko vojaško zgodovino". Sicer je bil Maister general in pesnik, kar ga pri Erjavcu določa za "kompleksno, vsestransko osebo". Minister pa je pozabil navesti, da bi Maister po današnjih standardih veljal za vojnega zločinca, in sicer zaradi objektivne odgovornosti - podobne, kot je v Haag odnesla kake druge generale.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Tomica Šuljić
MLADINA, št. 3, 25. 1. 2007

General Maister

General Maister
© Borut Peterlin

Novembra smo zaznamovali dan Rudolfa Maistra, ki v kratkotrajnosti resnično slovenske zgodovine zapolnjuje mesto vojaškega heroja. Takrat je namreč obrambni minister Karel Erjavec povedal, da smo lahko "zelo ponosni na tega moža, tako pomembnega za slovensko vojaško zgodovino". Sicer je bil Maister general in pesnik, kar ga pri Erjavcu določa za "kompleksno, vsestransko osebo". Minister pa je pozabil navesti, da bi Maister po današnjih standardih veljal za vojnega zločinca, in sicer zaradi objektivne odgovornosti - podobne, kot je v Haag odnesla kake druge generale.

Po njegovem prevzemu Maribora novembra 1918 so konec januarja 1919 obhod po južnoštajerski prestolnici napovedali člani ameriške Wilsonove komisije, ki jih je zanimala etnična sestava prebivalstva Maribora. Nemci iz mesta in okolice so se v nedeljo, 27. januarja 1919, opoldan protestno zbrali na mariborskem Glavnem trgu, nemški viri trdijo, da jih je bilo več kot deset tisoč, slovenski opazovalec pa pravi, da so bile ulice prepolne. Takrat se je pojavila patrulja Maistrovih vojakov z orožjem.

Slovenski vir navaja, da je na Maistrove borce s pištolo streljal nekdo iz nemške množice. Vsekakor so vojaki v domnevni samoobrambi streljali kar v množico, nazadnje pa je bilo 13 Nemcev mrtvih in več deset civilistov ranjenih. Množica se je razbežala z Glavnega trga v nekaj minutah. Dunajski časopisi so dogodek opisali pod naslovi kot Krvava kopel v Mariboru, Nemci oziroma Avstrijci pa se danes tega dogodka spominjajo kot Marburger Blutsonntag - v prevodu mariborska krvava nedelja. To nedeljo bi sodobna slovenska zgodovina zagotovo raje pozabila.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

»Če bo ta reforma padla, nikjer ne piše, da naslednja ne bo vsebovala 42 let delovne dobe«

Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

»Fental te bom z lastnimi rokami«

Če razkrivaš skrajno desnico, prejmeš grožnje

»Vsak poskus cenzure je zavržna izraba moči«

Cankarjeva nagrada je našla nov dom v Ljubljani