Legendarna japonska zasedba Boris, ki z radikalnim hrupom prah dviguje že skoraj trideset let – pa naj gre za dronovske eksperimente, doomovske epopeje ali sludgeovsko nažiganje –, se je na novi plošči W odločila za nepričakovan slogovni zasuk. Po predlanskem, blago rečeno brutalnem albumu No, na katerem je trojec s crustpunkovskim izživl
Drži, da so box seti glasbenih legend pogosto le krava molznica za industrijo, a to ne velja za drugo zbirko arhivskih muzik ene najpomembnejših kantavtoric 20. stoletja. Volume 1 je bil fokusiran na njeno predzgodovino, frišna kompilacija studijskih seans, koncertnih posnetkov, demov, izgubljenih biserov in obskuritet, nastalih med prven
Ameriški kantavtorici Chan Marshall priredbe niso tuje. Covers je njen že tretji album gnetenja in žvečenja tujega materiala, ki se ga (ponovno) loteva na izrazito svojstven način. Nekatere skladbe so nastale celo tako, da je s sobendaši glasbo najprej skomponirala, šele potem pa se je odločila, katero besedilo prilepiti zraven. Drobci di
Glasba R & B-outsiderke FKA Twigs je v desetletju po avtoričinem silovitem vzponu postajala čedalje bolj intimna, kompleksna in ambiciozna, a hkrati tudi čedalje bolj robna, eksperimentalna in nedostopna – je pa kljub temu ves čas ohranjala precej pop senzibilnosti in se na (samo)svoj način spogledovala tudi z mainstreamom.
Vrhunec njenih
V dobi, ko ljudje kot gobe srkajo informacije, ne da bi jih mislili, nasvet – razmišljati manj?
Francoska psihoterapevtka je v svoji praksi opredelila skupino pacientov, ki imajo resne težave zaradi premišljevanja. Prevajalka je dobro zadela termin premlevanje, ki je njegov sinonim, a meri bolj na življenjski slog percepcije. Vzemimo neko
Potujen odraščajniški spomin
Podobno kot bosanski rojak in soimenjak Aleksandar Hemon, ki v severnoameriški novi domovini vztrajno in tudi melanholično, včasih s trpkim humorjem koplje po lastni in družinski preteklosti, se muza tudi Saša Stanišić – malo iz zadrege in zaradi občutka manjvrednosti, malo zaradi vzvišenosti nad nerazumevanje
Nevidni bataljon.
Otroci v mladinskih filmih običajno bežijo pred izmišljenimi pošastmi, v norveškem mladinskem filmu Preko meje pa bežijo pred realno pošastjo – pred fašizmom. Štirje otroci – med njimi sta dva Juda – namreč med II. svetovno vojno sklenejo, da bodo iz okupirane, terorizirane Norveške zbežali na Švedsko, pri čemer morajo p
Salonski kapitalist.
Balzac je pisal v času, ko se je v Franciji vse obrnilo in prelomilo – zgodovina, religija, umetnost, pravo, običaji, razredi. Ostanki starega Imperija, ki je razpadel, so vztrajali in se mešali z novo buržoazno plutokracijo, ki je imitirala običaje in rituale stare aristokracije. Celo kralj Louis-Philippe je bil le a
Vse o materi.
Douglas Sirk je v petdesetih letih prejšnjega stoletja posnel serijo pastelnih, sentimentalnih, kičastih, artificielnih melodram (Veličastna obsedenost, Vse, kar dovolijo nebesa, Zapisano v vetru, Imitacija življenja), ki so najprej zelo vplivale na Rainerja Wernerja Fassbinderja, potem pa še na Todda Haynesa in Pedra Almodó
Vse barve noči.
Tyrone Power je v Gouldingovi Morasti aleji (1947), slovitem, kultnem, klasičnem filmu noir, posnetem po romanu Williama Lindsaya Greshama, igral Stantona Carlisla, socialnega outsiderja, ki skuša preskočiti razred – svojo razredno Usodo. Najprej obtiči v malem, zakotnem, drugorazrednem, dehidriranem cirkusu, zlagoma pa se
Nad Hrvaško so se zgrnili temni oblaki. V Banskih dvorih, kjer kraljuje vlada, v zgodovinskem središču Zagreba, opasanem z neprepustno železno ograjo, ker se premier neizmerno boji atentata na svojo visokost, že več dni ves čas gorijo luči. Nad dolgo mizo se, nagneteni v skupni grozi, sklanjajo ministri in premier in ne morejo verjeti svo
»Davos, ta tradicionalni simbolni naziv za letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), je mrtev. Že drugič zapored so WEF zaradi pandemije prestavili na splet. Srečanje brez srečujočih se s tem izgublja svoj smisel in pomen. Veličastna strokovna mreža in vplivni politični projekt profesorja Klausa Schwaba s številnimi letnimi an
Je življenje, ki ga ta čas živimo, normalno, živimo v normalnosti? Odgovor je zapleten, normalnost je izmuzljiv pojem. Praviloma predpostavlja, da je splošno stanje v družbi za znatno večino ljudi bolj ali manj sprejemljivo in ima torej pozitiven predznak. Seveda pa se vsaka normalnost s časom in razmerami spreminja in stara normalnost la
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.