Filozofska basen, ki ji rečejo tudi filozofski roman.
Knjiga, ki jo vodi dialog med Murnom, Preudarnostjo in Skeptikom, po formi še najbolj spominja na sokratski dialog.
Izhodišče je dilema: delo ali igra? Muren raje izbere igro, ki ga veseli, namesto dela, s katerim bi poskrbel, da si zasluži za preživetje. Profesor filozofije Bernard Su
Samo nasmeh je bolj grenak
V novem romanu domačega avtorja Toma Podstenška (rojenega leta 1981) je navedeno, da veliki večini dobitnikov velikih dobitkov v igrah na srečo ti poslabšajo kakovost življenja. Kar 90 odstotkov srečnih dobitnikov naj bi denar hitro zafrčkalo in pristalo nižje, kot so bili v času velikega dobitka. Če to drži, je
Mladi britanski glasbenik YUNGBLUD, samooklicani panker, iz naftalina brez sramu vleče žanre, za katere bi bilo morda bolje, če bi še nekaj časa ostali v pozabi. Naj gre za reference na pop pank in emo glasbo ali pa celo za spogledovanje z nu metalom, YUNGBLUD ne špara z obujanjem zasmehovanih fosilov s konca devetdesetih let. Še več, z E
Čeprav je založba Beton ena redkih razpisno neodvisnih domačih butičnih založb (in zatorej ne lovi rokov), je pritisnila na plin prav ob koncu leta. Poleg maratonske kompilacije, ki počasi kaplja že devet mesecev, je decembra navrgla dva albuma. Drugi je samostojni prvenec mariborskega mladinca YNGFireflya, ki velja za enega najzanesljive
Ena osrednjih institucij sodobne elektronike pri nas je ob izteku leta presenetila s kompilacijo raznorodnih elektronskih muzik desetih domačih producentk in producentov. Poleg že uveljavljenih imen scene à la Warrego Valles, Lifecutter, Gašper Torkar, beepblip, Zergon in Blaž izdaja vključuje tudi nekatere debitante, denimo nadarjenega D
Playboi Carti na polju mainstreamo vskega trapa velja za obstranca, ki igra po svojih pravilih, pa naj gre za izbiro nekonvencionalnih beatov ali za repanje v svojevrstnem jeziku, ki je morda nekoč bil angleščina, a ga je Carti dekonstruiral, preobrazil oziroma iznakazil v nekaj čisto novega, kar je včasih verjetno razumljivo zgolj njemu.
Zbeži!
Če pa hočete videti reimaginacijo Rosemaryjinega otroka v dobi šokerjev Zbeži! in Mi, si poglejte tale britanski neogotski šoker, v katerem se nad temnopolto Charlotte (Tamara Lawrance), ki zanosi z belcem (Edward Holcroft) in otroka v resnici noče, z zarotniško, že kar okultno, a klinično preciznostjo zgrne ves paranoidni, obsceni
Zadnji človek.
George Clooney, ves bradat in baziran v nekem arktičnem observatoriju, ne igra le zadnjega človeka na Zemlji, ki jo je opustošila globalna katastrofa, ampak ima tudi redko bolezen. Transfuzije si daje kar sam. In verjetno sam vzdržuje tudi ves tisti intergalaktični računalniški sistem, prek katerega skuša vesoljsko ladjo, k
Divja dvajseta.
V Las Vegasu nekaj let pred začetkom »divjih dvajsetih« sklenejo, da zaprejo bar »Divja dvajseta« – in tale igrani, lažni doku, dejansko posnet v New Orleansu, pokaže, kako je videti zadnji dan. Jasno, ta bar – s tipičnim dolgim šankom in masivnim, zgovornim, duhovitim barmanom – ni le bar, temveč skupnost, ki druži margin
Kapitalizem in želja.
Čudežna ženska 1984, nadaljevanje superjunaškega megahita, je film o kapitalizmu in želji: kapitalizma se le dotakneš, pa se ti izpolnijo vse želje! Čudežna ženska se je dogajala med I. svetovno vojno, nadaljevanje pa se dogaja v osemdesetih letih, ko je Gordon Gekko v Wall Streetu oznanil, da je pohlep dober, in ko
Paglavec je planil v hišo, odvrgel šolsko torbo, se počil na kavč in pogledal v zrak. »Uf, kakšno pajčevino imamo na plafonu,« je pripomnil, ne računajoč na besni materin vzklik: »Plafon? Kakšen plafon? Si normalen? Kje si sploh slišal to besedo?« Ni še dobro končala, ko je iz kuhinje že pridirjal oče, ves zaripel v obraz, z istim vprašan
Slovenija ekonomsko leto 2020 zaključuje hkrati s trideseto obletnico političnega rojstva države. Za njo so izgubljeno desetletje ekonomskega razvoja, permanentna politična kriza z ideološko razklano državo … Leto 2020 je bilo čas pretvarjanja, oblasti in ljudstva, da je projekt samostojne države »zgodba o uspehu«. Pandemija je postala pr
Verjetno smo že zgodaj jeseni slutili, da slovenska vlada nima kakega prepričljivega načrta za spoprijem z drugim valom epidemije. Njeno omahovanje pred ponovnim zaprtjem v času, ko smo že zdavnaj presegli število okuženih iz prvega vala, nam je dalo vedeti, da si ne bo več upala resno posegati v gospodarstvo. In res, večina ljudi je med
Ne vemo, ali bi bil Damijan dober premier. A nekaj je dosegel že s tem, da je spodbudil nastanek Kula in ponudil pravo gesto: če hočeš izboljšati politiko, se angažiraj, stopi zraven.
Izboljšanje politike je krvavo potrebno – živ dokaz za to je epidemija. Njeno razsajanje potrjuje, da kot država, kot skupnost delujemo vedno slabše, da nas
Alternativni mandatar je v ponedeljek napovedal, da konstruktivne nezaupnice letos ne bodo vložili. S predsedniki vlad so mnogi ne strinjajo, ampak večina vsekakor pričakuje, da se vsaj držijo svojih izrečenih načrtov. Po nekaj mesecih ali po letu in več se stvarnost resda lahko tako spremeni, da izrečene besede izgubijo smisel. Toda Karl
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.