Wonder Woman 1984

zadržan +

Kapitalizem in želja.

Čudežna ženska 1984, nadaljevanje superjunaškega megahita, je film o kapitalizmu in želji: kapitalizma se le dotakneš, pa se ti izpolnijo vse želje! Čudežna ženska se je dogajala med I. svetovno vojno, nadaljevanje pa se dogaja v osemdesetih letih, ko je Gordon Gekko v Wall Streetu oznanil, da je pohlep dober, in ko je predsednik Ronald Reagan osvobodil kapitalizem – tako ga je dereguliral, da je postal »magičen. Diana Prince (Gal Gadot), ki skrivaj superjunaško – kot ženska verzija Supermana – rešuje male ljudi, dela kot arheologinja v washingtonskem muzeju Smithsonian, kamor pride starinski kamen, simbol magičnosti kapitalizma, njegove »čudežnosti«, saj tistemu, ki ga osvoji, izpolni največjo željo.

Diana si želi, da bi se Steve (Chris Pine), ki ga je izgubila ob koncu Čudežne ženske, vrnil od mrtvih, Barbara Minerva (Kristen Wiig), Dianina kolegica, si želi, da bi bila kot Diana (tako bujna, tako močna, tako samozavestna, tako opolnomočena ipd.), Maxwell Lord (Pedro Pascal), prevarant, ki v televizijskem šovu hlini, da je uspešen poslovnež ( ja, Trump!), pa si želi, da bi s svojo megalomansko, a propadlo »ponzijevo shemo« zavladal nafti in svetu. Le zaželiš si, pa dobiš! A katera želja je legitimnejša – želja po nesmrtnosti, želja po opolnomočenju ali želja po dobičku? Želje niso brez toksičnih posledic, ker vedno presežejo sebe – zato so kužne in strašne. Si predstavljate, da bi kapitalizem vsem hkrati izpolnil največje želje? Si predstavljate, da bi trčile posledice vseh tekem in vseh želja? Čudežna ženska 1984 nam zgodbo o tem, kako se je kapitalizem prelevil v neoliberalni eksces (ki izpolnjuje želje, a uničuje regulacije, institucije, pravice, okolje in ljudi), pove na preveč razvlečen način, za nameček pa alternativo temu ekscesnemu kapitalizmu vidi v arhaični, predmoderni skupnosti (Themyscira), v kateri je odraščala princesa Diana in ki je – resnici na ljubo – videti le kot uvod v ekscesni, kužni, neoliberalni kapitalizem (glorifikacija tekmovalnosti!), v katerem nakupovalni centri kažejo več življenja kot ljudje. Okej, vemo, kdo je kriv, da je kapitalizem tako ekscesen in kataklizmičen, toda: kdo je kriv, da je Čudežna ženska 1984 videti kot serijski, franšizni produkt natanko tega ekscesnega kapitalizma? (HBO Max)