Dobre novice.
Moški – že precej v letih – pripoveduje, kako mu je pritisk poskočil, če mu je kdo omenil Cerkev ali Boga, potem pa je nenadoma spregledal, odromal v Međugorje in se spreobrnil v božjega otroka. Marijina zemlja – španski doku z igranimi vložki – je poln izgubljenih ovčk, ki se jim je na lepem prikazala Devica Marija, rekoč:
Lažne novice.
Ko smo vstopili v dobo lažnih novic, smo vedeli, da ne bo ostalo le pri tem in da bomo zelo kmalu vstopili v dobo lažne krvi – in potem, logično, še v dobo lažnih smrti. Da gre pri lažnih novicah za življenje in smrt, izkusijo junaki Družabnega večera, parodije tekmovalnega kapitalizma, ki nas – gnana s formatom Fincherjeve
Džungla.
Hanekejev Srečen konec ne predstavlja ravno happy enda za bogataško, elitno dinastijo Laurent iz Calaisa, francoskega obmorskega mesta, v katerem je, kot vemo, polno beguncev (eks »Džungla«), ki jih ne pustijo v Veliko Britanijo. Ekonomska neenakost je očitna, razredni prepad je globok in krut, toda Michael Haneke ne sooči dinast
Na fronti.
V Tel Avivu (Izrael) se prst stegne proti stanovanjskemu zvoncu, na katerem piše Feldmanovi, vrata se odprejo, Dafna (Sarah Adler), gospa Feldman, jih odpre, in eden izmed dveh prišlekov, očitno vojakov, ki ju sicer ne vidimo, uvidevno dahne: »Gospa Feldman ...« Ničesar več mu ni treba reči. Dafna ve, kaj sta prišla povedat – d
Lucidne sanje.
Madžarski film O telesu in duši se dogaja kar v klavnici, tako da vidimo celoten postopek klanja živine (dober tek!), toda sporočilo je na dlani: ljudje živijo v klavnici! Odnesejo jo le malce bolje kot živina! Prav res: v budimpeštanski klavnici je vse tako avtomatizirano in brutalizirano, da boste imeli občutek, da koljej
Že petnajsti festival Literature sveta Fabula bo gostil številne svetovno priznane pisatelje in pisateljice, ki se bodo predstavili na javnih predavanjih in pogovorih v ljubljanskem Cankarjevem domu. Po predfestivalskem delu se bo festival v soboto, 3. marca, uradno pričel s Serhijem Žadanom, 6. marca sledita Lukas Bärfuss in Malys de Kar
Metamorfoze 1°–5° so večletni projekt Bare Kolenc, ki mu kot podlaga za uprizarjanje aktualnih političnih in etičnih tem, skozi katere je mogoče uzreti temeljna nasprotja sodobnega zahodnega človeka, služijo Ovidijeve Metamorfoze. Po prvem (2011), drugem (2014) in tretjem delu, ki je leta 2015 nastal v tandemu z Atejem Tutto in kot prva s
Po daljšem zatišju se vrača vizualni kolektiv ZEK, ki že 18 let nevihtno spreminja področja grafitarstva, street arta, sodobne umetnosti in oblikovanja. Večkrat nagrajena ekipa, katere člani (Žiga Aljaž, Aleš Arnež, Miha Artnak, Žiga Artnak, Nika Jurman, Tibor Kranjc, Jurij Lozić, Petar Perčić, Marko Potočnik, Uroš Veber) so se uveljavili
Švedski fitnes bi lahko poimenovali novi trend, pri katerem tek ali katero od drugih rekreacij na prostem dopolnjuje pobiranje smeti, ki so jih za sabo pustili bolj nemarni osebki človeške vrste. Plogging, kot se zadeva sicer imenuje, je sestavljenka iz besed jogging in plocka upp, kar v švedščini pomeni »pobrati«. Nanj se velja odpraviti
Uroš Abram
Čez slab teden, 8. marca, bo v predstavi Dantonova smrt, ki jo po dramski predlogi nemškega dramatika Georga Büchnerja iz leta 1835 v Mestnem gledališču ljubljanskem režira Aleksandar Popovski, premierno nastopil v naslovni vlogi Georgea Dantona, uživaškega in razsipnega prvoborca francoske revolucije, ki ga je aprila 1794 jako
Če si majhen, še ne pomeni nujno, da moraš biti neznaten. Ravno nasprotno, lahko si majhen, a kljub temu velik. Takšne skupnosti, države … obstajajo. Obstajajo, toda mednje nikakor ne sodijo tukajšnje državice, nastale z razpadom matične države; ne le prva, druga, tretja … vse, ki jih vodijo nesvobodni, omejeni birokratski umi, se ozirajo
Churchill je nekoč cinično pripomnil, da Balkan proizvaja več zgodovine, kot so je sposobni na Zahodu potrošiti. Zgodovina se očitno ponavlja. EU je februarja 2018 predstavila novo strategijo za Zahodni Balkan, predsednik evropske komisije Juncker jo osebno predstavlja na enotedenski balkanski turneji. Balkan je že dolgo mehak trebuh Evro
Počasi, a nezadržno se bližajo volitve. Čuti se, kako se ozračje spreminja. Volivci smo nenadoma spet pomembna interesna skupina, vladajoči so previdnejši, opozicija glasnejša, vsaka poteza pa je označena kot »predvolilna«. Za ljudi v parlamentu se je že začela sezona notranjih spopadov, skakanje s potapljajočih se ladij in iskanje novih
Nekoč sem bil mlad (ah) in v gimnaziji smo imeli profesorja zgodovine, ki nam je pogosto govoril: najprej slabše, da bo boljše. Podrobneje svoje modrosti ni razlagal, izrekel pa jo je vedno, kadar ti je pritisnil cvek. Ta njegov stavek smo povezali z izrekom, ki nam ga je vbijal v glavo profesor latinščine: per aspera ad astra – prek trnj
Ko so se temperature spustile pod minus deset, smo v medijih prebirali, da prihaja sibirski mraz. Res, ponekod je potem presegel celo dvajset stopinj pod ničlo. Toda: ali je to sibirski mraz? V sibirskem mestu Norilsk so povprečne temperature minus deset - povprečne letne (!), ne zimske. Pozimi pokaže živo srebro tudi petinpetdeset ledeni
Ponovno zaposlitev mi je omogočil Pavle Kogej, ko mi je priskrbel realizacijo projekta Planiranje kadrov v negospodarstvu, se pravi, v občinah in družbenih dejavnostih. To je bila zame morda najbolj eksotična situacija, saj je bivši domobranski prostovoljec priskrbel delo bivšemu partizanskemu prostovoljcu. Oba sva bila namreč mladoletna,
Odločitev za ustanovitev svoje države leta 1990 je bila odločitev za majhno državo. Zavestno, v želji po samostojnosti, smo Slovenci na referendumu sprejeli odločitev, da ne bomo več del dvajsetmilijonske Jugoslavije, velike in razmeroma mogočne države, tudi mednarodno vplivne in – danes je vseeno, zakaj – relativno ugledne. Odločitev je
V prejšnji Mladini se mi je zgodila precej neprijetna reč, zaradi katere sem predvsem voditelju Odmevov Slavku Bobovniku dolžan opravičilo. Skliceval sem se namreč na Odmeve iz začetka februarja. A iz februarja 2017.
Šlo je za tole. Mediji so konec januarja (2018) objavili informacijo evropskega statističnega urada, češ da ima Slovenija n
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.