Uroš Abram
Na spletni strani ima zapisano: »Klavir je moje orodje, moj inštrument. Ko se potopim vanj, se zgodi recipročna domačnost. Igranje klavirja je zame nekaj bolj naravnega od govorjenja.« Ja, o tem, da je pritiskanje črnih in belih tipk prva ljubezen Tineta Grgureviča, ki od leta 2014 ustvarja pod psevdonimom Bowrain, ni nobenega
Slovenija je v obdobju gospodarske rasti. Ni vam treba spremljati finančnih časopisov ali brati poročil evropske komisije, da bi to opazili. Samo ozrite se naokoli in takoj boste videli, da so se nad naša mesta ponovno spustile tiste velike železne ptice, ki oznanjajo prihod gospodarske pomladi. Vrnili so se žerjavi, ki že marljivo postav
Davčne oaze so temelj kapitalizma, že dolgo del fiskalne in finančne krize držav, sestavni del prevladujoče politične kulture in krize demokracije. V zadnjih letih se razkritja žvižgačev stopnjujejo, tudi zadnji »rajski dokumenti« ponavljajo staro zgodbo davčnih utaj, slamnatih podjetij in finančnih nepreglednosti. Spet so v ospredju slav
NLB in Mercator – dve zgodbi, dve žalostinki o neumnosti in neodgovornosti v politiki in niže. In zgodbi, katerih razplet bo vplival na prihodnost Slovenije.
Cerarjeva koalicija bi lahko ob prevzemu oblasti EU-jevske uradnike brez večjega tveganja počasi navadila, da ne ubogamo vsake muhe svetega Bruslja. Zdaj se zaradi Mecatorja, ki se z
V španskih zaporih sedi osem ministrov katalonske vlade, evropska in slovenska politika pa zadovoljno kimata, naj vse teče lepo po zakonih. Ko se je malo pred tem predsednik Carles Puigdemont s štirimi ministri umaknil v Bruselj, so nekateri slovenski mediji in oba predsedniška kandidata to ocenjevali kot neprimerno in zgrešeno potezo. Ka
»Vložek, ki o njem nisem prepričan, da je zares potreben, osvetli pa moja prava srečanja s strici: ... Na svetu je vse najlepše urejeno in porazdeljeno. In to je razumljivo: bog, ki je svet ustvaril in nas vse, je predobro vedel, kako to, kako ono. Ker ne moremo trditi, da ni pomislil na sleherno stvar, ali pa celo da se je v čem zmotil,
Stota obletnica oktobrske revolucije je dobra priložnost – za opomin. Da je spreminjanje družbe lahko le proces. Seveda si v državljanski jezi vsi kdaj zaželimo, da bi bilo mogoče izpeljati hitro menjavo sistemov, da bi z enim zamahom uredili vse, da bi bilo jutri že drugače.
Doslej se to sicer še ni izšlo kot nekaj dobrega. Leta 1917 so
V članku z naslovom Priznali so napako, avtorja Boruta Mekine, ki je bil objavljen 3. 11. 2017 v časniku Mladina, je med drugim navedeno, da Banka Slovenije do danes ni objavila, koliko je stal celoten postopek skrbnega pregleda bank. Novinar Mekina ni navedel resnice, saj je razkritje stroškov pregleda objavljeno na spletni strani Banke
Mladi Karl Marx je v Uvodu h kritiki Heglove pravne filozofije, od koder je popularna parafraza, da je religija opij za ljudstvo (no, dobesedno je sicer rekel: Religija je opij ljudstva), napisal tudi: Zahteva, da se odrečeš iluzijam o svojem stanju, je zahteva, da se odrečeš stanju, ki potrebuje iluzijo. O tem bi morali razmisliti tudi v
State Of Mind
V petek v K4 prihaja britanski DJ Haus, šef založbe Unknown to the Unknown, v soboto pa Patrick Hawkins, član novozelandskega drum'n'bass dua State of Mind. V Klubu Monokel bo nastopila poljska DJ-ka FOQL, ki se bo predstavila s svojim live hardware setom, pridružili pa se ji bodo še Ikonal iz Zagreba in domači Shekuza, Null
»Devetega aprila 1917 je Vladimir Iljič Uljanov - Lenin z brzovlakom številka 263 potoval iz Züricha proti nemški meji. Njegov cilj je bila ruska prestolnica Petrograd. Nezaklenjen je bil le zadnji izhod. Tam sta sedela nemška častnika, od preostalih potnikov ločena s črto, zarisano na tleh vagona z belo kredo.«
Oktobrsko revolucijo najde
V SNG Opera in balet Ljubljana bodo premierno uprizorili balet Orfična himna, belgijskega koreografa Jeroena Verbruggna. V Kinu Šiška bodo nastopili nizozemski tranceblues šamani My Baby, v Gala hali pa madžarska elektronska/downtempo zasedba Belau in ljubljanski trip hoperji Blu.Sine. V Mini teatru bo premiera dramskega besedila Pod sneg
V letošnjem letu obeležujemo dve obletnici, ki sta zaznamovali življenje Jožeta Plečnika: 60. obletnico smrti in 145. obletnico njegovega rojstva, zato so se v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani odločili, da z razstavo osvetlijo eno manj znano Plečnikovo delo. 9. novembra ob 19.00 bodo odprli fotografsko razstavo Gašperja L
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.