Časi niso ugodni za prodajo bank, a državni holding hiti s pripravami na privatizacijo NLB. Za finančnega svetovalca pri prodaji je izbral mednarodno investicijsko banko Deutsche Bank. Po pogodbi, sklenjeni 1. aprila, ji bo SDH plačal do 2,9 milijona evrov, poleg tega ji bo povrnil stroške do največ 50 tisoč evrov.
Deutsche Bank bo torej
Kar je res, je res – mediji so v zadnjih dveh tednih vestno in podrobno poročali o nečednostih odvetniške družbe Mossack in Fonseca, pokazali so pravšno mero ogorčenosti nad posamezniki, katerih denar jo je popihal v davčne oaze, in na splošno bi se dalo reči, da je bil zraven celo ščepec navdušenja – jasno, afero s panamskimi dokumenti j
Ko me je leta 1989 v Splitu napadel neznanec, ga je policija kmalu aretirala, obtožen je bil telesnega napada, spodbujenega z nacionalno nestrpnostjo, in nato obsojen na devet mesecev zapora brez možnosti, da se kazen spremeni v pogojno. Moški je bil nezadovoljen z mojim poročanjem s Kosova, vso krivdo za zločine nad Albanci naj bi bila n
Nova vladna uredba o delni in začasni liberalizaciji cen naftnih derivatov je spodbudila razprave in precej nasprotujoče si analize. Toda v križanju političnih, ekonomskih, tudi pravnih in kajpada poslovnih argumentov je prevladala blasfemičnost. Naftni biznis, na globalni ravni in doma, krojijo političnoekonomski interesi držav in moč po
Nezaupanje v politiko je povsod veliko. Tudi pri nas je postalo kronično in z občasnimi odstopanji se povečuje vse od osamosvojitve. To je načeloma slabo. Družba lahko kolikor toliko dobro deluje samo na podlagi vsaj minimalnega vzajemnega zaupanja med glavnimi akterji družbenega življenja. Če ljudstvo popolnoma odpiše politiko, je slabo,
Panamska razkritja diktirajo vsebino medijskih vesti. V soboto se je skoraj čez pol naslovnice časnika »Dela« bohotila fotografija Uroša Slokarja. Košarkarja so dokumenti razkrinkali, da je svoje zaslužke inštaliral v davčni oazi. Prav, delo za davčno inšpekcijo. Mož je na podlagi anonimnega vira pribit na križ prvega negativca. Lahko bi
»Eden tistih, ki je bil zanesljivo velika osebnost, je bil Hitler. Naredil je sicer veliko p……., a si je veliko upal. Po domače povedano: imel je jajca.«
— Janez Slivnik, nekdanji trener Tine Maze, o Hitlerjevi veličini (januar 2005)
»Res, to ni bil kongres, ampak v najboljšem primeru fuzbal tekma, v najslabšem pa umobolnica. Cirkus, dret
Mladina, št. 14
Na strani 33 pod rubriko »Žive meje« N’toko v kolumni z naslovom »V zagovor protisistemskemu nerganju« med drugim zapiše: »Saj je bilo že od začetka jasno, da bo Cerarjeva vlada katastrofalna, da bo SD še naprej krokodilje leglo in da bo Mramor pač Mramor.«
V obdobju Cerarjeve vlade ima Slovenija stabilno gospodarsko rast,
Spodaj podpisani zgodovinarke in zgodovinarji, ki preučujemo zgodovino Primorske, smo vzeli na znanje, da je Vrhovno sodišče RS razveljavilo sodbi okrožnega in višjega sodišča v Ljubljani, ki sta Boštjana M. Turka spoznali za krivega razžalitve zgodovinarja Jožeta Pirjevca v kolumni, objavljeni v Reporterju 13. 6. 2011. S to razsodbo je B
Milica Kacin Wohinz, Branko Marušič, Marta Verginella, Gorazd Bajc, Darja Mihelič, Bojan Godeša, Egon Pelikan, Boris Mlakar, Nevenka Troha, Borut Klabjan, Boris M. Gombač, Metka Gombač, Aleksej Kalc, Kaja Širok, Petra Svoljšak, Milan Pahor, Damijan Guštin, Piero Purini
Mladina, št. 13
Franček Drenovec je v svojem odzivu, objavljenem v pismih bralcev, podal oceno delovanja protikapitalistične levice v Sloveniji, ki jo moram na več mestih popraviti.
1. Edine konkretne stvari, o katerih levica govori (revnim) prebivalcem Slovenije, naj bi bili geji in lezbijke ter po novem begunci. – Popravek: edina stališ
Sociolog in Dnevnikov kolumnist Tomaž Mastnak je eden najbolj neizprosnih kritikov Evropske unije v Sloveniji. Iz meseca v mesec kruto nastavlja ogledalo tako uniji in skupnosti kot njenim organom. Ponavlja, da je unija kot taka nedemokratična oblast in da ni mogoče biti kritik današnjega kapitalizma, ne da bi bil hkrati neizprosen naspro
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.