Doktorati pri profesorju Francetu Vebru v letih 1919–1945.
Danes, ko doktorati padajo kot s tekočega traku, gre za akademsko čudo. Največji slovenski filozof prve polovice 20. stoletja je bil persona misli. Ustavilo ga ni nič, niti vojna in okupacija ne.
Poslednji doktorat »O izseljenski duši« se je pri njem vršil sredi aprila 1945, s pri
Ledena dežela
Daleč so časi, ko so fantje trepetali pred enim samim morilcem. Medtem so svet poselili tropi gangsterjev in na Finskem, ker dežela meji na imperij kriminala, so razmere še ugodnejše; Sneguljčica, atipična in malo asocialna srednješolka, pade v gnezdo. Neustrašno se postavi nad policijo in dilerje, prijatelje v nevarnosti, i
Mati in sin.
Rasizem in revščina bi lahko ustavila Felixa (Hlayani Junior Mabasa), temnopoltega dečka iz Cape Towna, toda ko ga zaradi izjemnega glasbenega talenta sprejmejo na neko elitno, privatno šolo, postane problem in ovira njegova mama, ki v saksofonskem džezu vidi “Hudičevo glasbo”, še toliko bolj, ker je koktajl džeza, saksofona
Energija prihodnosti.
Vsekakor, naslov – Prdoprašek doktorja Proktorja – ni ravno obetaven, toda tale poskočna, obešenjaška norveška farsa, posneta po mladinskem romanu Joja Nesbøja, slovitega pisca kriminalk (in rockerja), skuša otroke navdušiti za obnovljive vire energije, ne toliko za sonce, vodo in geotermalne vrelce kot za veter, ana
Prehranjevanje z ljudmi.
Vau! Jurski svet je huda obsodba kapitalizma. Ali bolje rečeno: stal je 150 milijonov dolarjev, toda težko boste našli hujšo, neposrednejšo in pikantnejšo obsodbo kapitalizma.
Jurski svet je obsodba kapitalizma, ki mu je pohlep vzel vid in sposobnost presoje, tako da ga nič več, prav nič več – nobena tragedija, no
Znova bo zaživel festival (pre)drznih performativnih umetnosti Pajek Sleng. Otvoritvena predstava dvodnevnega festivala bo nova predstava Leje Jurišić in Teje Reba, dua, ki deluje na križišču med plesom, performansom in (postdramskim) gledališčem ter velja za najdrznejšega v mlajši generaciji. Njun Ideal je, kot sta zapisali, plesni perfo
Uroš Abram
Po Ljubljani kroži anekdota o tem, kako je Simona Semenič, takrat nadobudna študentka dramaturgije na AGRFT, profesorju Dušanu Jovanoviću na poizvedovanje, kdo je njen vzornik, navrgla nepričakovan odgovor – Monica Lewinsky. Bila je predvsem provokacija, pove danes. Akademija je bila seksistično okolje, ki je kar klicalo po tov
Makedonski Albanci so se družno pripravili na eksodus. (mir naj bi jim prinesli slovenska in hrvaška barbika press)
Ob prodaji Telekoma je Cmerarju čestital tudi vojvoda Šešelj, saj smo vse bližji Srbom. (na zemlji nimamo skoraj nič več in smo že tako rekoč nebeški narod press)
Pri gradnji medijskega imperija se je General Glanzkopf oprl
Nadzorniki Slovenske tiskovne agencije (STA) nosijo veliko odgovornost. Imenujejo direktorja agencije, ki na koncu imenuje odgovornega urednika tega medija, enega najpomembnejših v državi.
V STA je namreč zaposlenih več kot 80 novinarjev, ki z najpomembnejšimi informacijami dnevno zalagajo praktično vse slovenske tiskane in elektronske me
»Ljudje ne moremo biti alergični na nekaj, kar ne obstaja. Ne moremo recimo biti alergični na cvetni prah hrastove hruške, na smrad petglavega zmaja ali na izpušne pline vesoljskih plovil iz Andromede. Zakaj so potem mnogi ateisti alergični na boga, če ga po njihovem sploh ni?«
Pater Branko Cestnik v Družini, o alergiji brez alergena
»Nis
Davica je nalezljiva bolezen, ki lahko zaradi povečanja bezgavk in oblog v grlu v hudih primerih obolelemu onemogoči dihanje – od tod izvira tudi njeno ime. Bolezen ima lahko zelo blag ali zelo hud potek. Vsak deseti okuženi umre.
V Sloveniji smo, zahvaljujoč cepljenju, zadnji primer zaznali daljnega leta 1967, v Španiji pa so zadnjega ob
Ob svetovnem dnevu okolja so okoljske nevladne organizacije, združene v mrežo Plan B za Slovenijo, zatemnile svoje spletne strani in prekinile svoje telekomunikacijske kanale. Pa ne zato, ker bi si vzele dopust ali varčevale z elektriko. Akcija je bila simbolična: zaradi neustreznih pogojev financiranja jim grozi prekinitev delovanja. Od
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.