Spet so tu. Potem ko so se v predvolilnem času za nekaj tednov umaknili pred noro ljudsko iracionalnostjo, so avatarji razuma ponovno stopili pred kamere. Pred vhodi uglednih institucij, kot sta Fakulteta za ekonomijo ali investicijska družba Alta Invest, novoizvoljenim poslancem že delijo dragocene nasvete. S svojimi pobritimi glavami, p
Sodba velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je Sloveniji naložilo poplačilo obveznosti do varčevalcev Ljubljanske banke (LB), pomeni troje. Prvič, da so politiki in bančne oblasti v Sloveniji nagnjeni k politični poniglavosti. Drugič, da je saga o LB in NLB dejansko zgodba o vzponu in padcu nove države. In tre
Vprašanje: Zakaj je Brazilija izgubila proti Nemčiji s 7 : 1? Odgovor: Ker je obrambo vodil Matoz.
Šala, ki kroži po internetu, pove marsikaj o procesu Patria. Med drugim načne zanimivo razmerje Matoz-JJ. Odvetnika potrebuješ, ker kot obtoženec nisi objektiven, nekdo te mora korigirati, ti dajati specifično znanje, te trezniti. Toda JJ si
Kaj je bila osrednja medijska tema zadnjega tedna? Morda vest, da beleži v prvi četrtini leta Slovenija najvišji porast zadolženosti državnega proračuna? Morebiti podatek, da je zunanji primanjkljaj v prvem poletju vrtoglavih 700 milijonov? Nak, osrednja tarča je bil Janez Janša.
Vodja SDS je sicer lik polemičnega politika, za katerega ve
»Stranke t. i. pomladnega trojčka bi se ob izidih predčasnih parlamentarnih volitev morale zamisliti, ali smo še primerni, da v desnem političnem prostoru govorimo o nekem pomladnem trojčku in iskrenem sodelovanju.«
— Predsednik SLS Franc Bogovič
Kakšen obrat! Vse od nenadejane triumfalne zmage Jankovićeve PS nad mesece in mesece favorizi
Mladina, št. 29
Kaj nam pravi Evropsko sodišče za človekove pravice?
V sedanjih evropskih razmerah krepitve nacionalno-državnega egoizma se lahko jemlje, da je Evropsko sodišče za človekove pravice ena od luči, ki osvetljuje temno noč gospodarske krize, ki prizadeva predvsem navadne ljudi. Primeri iskanja pravice, ki jih ESČP obravnava, s
Mladina, št. 29
Naše velike sramote in pretekle zablode se plazijo na dan in nam izstavljajo visoke račune. Sprotne norosti so pa tudi vsem na očeh. Svet in naši volivci po dveh desetletjih presojajo oblast samo še po tem, kaj sedaj delamo in kaj smo naredili ali zagrešili, ne pa po tem, kaj vse smo si v zanosu ob osamosvojitvi obljubljal
Morda druge politične stranke niso razumele sporočila volivcev, ki so tako množično podprli stranko Mira Cerarja, ga je pa, kot kaže njegovo ravnanje, dobro razumel Cerar sam: volivci ga niso volili zato, ker bi imel menedžerske sposobnosti, ker bi imel zasluge za narod, ker bi bil odrešenik, ampak preprosto zato, ker ob tem, da zaradi do
Poljska je na svojem ozemlju ameriški obveščevalni agenciji Cii dovolila upravljanje skrivnega zapora za zasliševanje osumljenih terorizma. Dva osumljenca, ki sta še danes v ameriškem vojaškem zaporu Guantanamo, sta zato proti državi vložila tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice. Sodišče je odločilo v njun prid. Dobila bosta odš
Global, mesečni izbor najboljših člankov iz svetovnega tiska, v avgustovski številki prinaša podrobnosti o tem, kaj so hollywoodske mišice in zakaj samo radiatorčki v Hollywoodu ne vžgejo več. Preverite, zakaj je lepota blagoslov – a ne za privlačne ženske na vodstvenih položajih, kakšne so nenavadne kubanske iznajdbe, kako veliki podatki
Dva obraza januarja
Poletne večere v Ljubljani bo med 24. julijem in 16. avgustom že šesto leto zapored popestril ciklus Film pod zvezdami, ki bo potekal na dvorišču ljubljanskega gradu. Na ogled bo 24 najbolj odmevnih filmov pretekle kinematografske sezone ter Kinodvorovih uspešnic, med katerimi bo kar šest predpremier, poklonili pa se b
Nobeno podjetje svojih poslov s posredovanjem prevozov prek pametnega telefona ne širi tako hitro kot ameriški Uber. Svoje storitve ponuja v 150 mestih po svetu. Posreduje pa ponudbe zasebnikov, ki so s svojimi avtomobili pripravljeni voziti sopotnike. Tako Uber taksistom jemlje posel. V Hamburgu mu je mestni odbor za promet poslovanje pr
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.