Memento
Eric Hobsbawm, rojen junija 1917, je bil v zadnjih desetletjih najbolj znan svetovni zgodovinar. Izobraževal se je na Prinz-Heinrich-Gymnasium v Berlinu in na King’s Collegeu v Cambridgeu, kjer je tudi doktoriral. Leta 1947 je začel predavati zgodovino na Birkbeck Collegeu, University of London, kjer je leta 1970 postal redni prof
»Zakaj bi država reševala banke, ki so tudi v lasti tujcev in zasebnikov? Država jim ne sme podariti niti evra! Dolžna je poskrbeti samo za to, kar je v njeni lasti.«
Miha Fras
Dr. Ivan Ribnikar je nekdanji profesor monetarne ekonomije, zdaj pa je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Osemnajst let je bil član sveta Banke Slovenije, tud
Zdravje
Se vrača izvirni kapitalizem? Delavke tovarne perila Janeza Cvetiča, predhodnice Mure, v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja.
Zaposleni v Sloveniji imajo v povprečju vse slabše delovne razmere. Delajo dlje, delajo več. Številnim ne uspe več zadovoljivo usklajevati delovnih in zasebnih obveznosti. Vse bolj se bojijo morebitn
Kri ni voda: Janez Janša, oče Nike, in Božo Predalič, oče Gašpra
Janez Janša in Božo Predalič svetujeta: Včlanite se v pravo stranko in zagotovite svojim otrokom svetlo prihodnost. Janez, predsednik vlade, je svojo hčerko, krajinsko arhitektko, zaposlil v državnem Geoplinu, Božo, sekretar vlade, pa je svojega sina, cvetličarskega tehnika,
Slišim, da o nekom je bil spet
cel dokumentarni film posnet.
Dobro, ne bom omenjal imena,
a mislim, da stvar zares ni poštena.
Ta polduhovita, prisiljena črta,
ta Driska, ki serje po vseh bez načrta,
gotovo ima le politične zveze,
gotovo tapravim ljudem nekam leze,
da se ga opeva, kot da je edini
vreden omembe v celi Mladini.
Kaj pa mi dr
Njoki
Tun
Restavracija Nebotičnik
Štefanova 1, Ljubljana
Tel.: 0590 70 396
www.neboticnik.si
V nekdaj najvišji stavbi na Balkanu se lahko restavrirate od ponedeljka do sobote od 12. do 21. ure.
Fino:
tun z limeto
čokoladna tortica
Ne tako fino:
tempo
Pričakujte, da boste za scenosled hladnega, toplega, glavnega in sladkega krožnika odštel
S podnaslovom: Kako je krščanstvo pripeljalo do svobode, kapitalizma in razcveta zahodne družbe.
Zgodovinar, ki sicer sledi Braudelu, je napisal delo, ki ne potrdi prav prepričljivo napovednega stavka. Do svobode, kapitalizma in razcveta namreč vodijo tudi druge poti. Toda njegovo pisanje je polemično, meri zoper razširjeno mnenje, da je
Beg na širna morja
Titanikov brodolom očitno fino leže na samorazumevanje časa pred prvo vojno, časa, v katerem so nastale teorije o propadu Zahoda in ladja s fantomskimi dimniki, da bi bila videti strašnejša, s splošnim prepričanjem o njeni nepotopljivosti, ki potem potone ob prvi ledeni gori, ki jo sreča. Titanik je očitno primeren za m
Cvetje v jeseni.
Vlado Škafar je pred leti – v dokuju Peterka: leto odločitve – Primoža Peterko, še malo prej prvega smučarskega skakalca sveta, ujel na travniku, in to ravno v času, ko je Peterka načrtoval svojo vrnitev. Ne na skakalnice, ampak med zmagovalce. Peterka je imel za sabo mučno obdobje stagnacije, toda nekomu je moral povedat
Sirota.
Scenarij za tole revizijo Psiha, kanaliziranega skozi Siroto, je bil napisan že pred desetimi leti, pa so ga stornirali. Ne vemo, kolikokrat so ga stornirali, toda verjetno stokrat, ker čas nikoli ni bil pravi.
Zdaj, ko je svet udarila huda kriza, ki se je začela s pokom nepremičninskega balona, je čas očitno dozorel, kajti sporoč
Preden hudič izve, da si mrtev!
Se še spomnite Kubrickovega Izžarevanja, v katerem se falirani, blokirani ameriški pisatelj Jack Torrance z ženo in sinom preseli v izvensezonski hotel, ki postane prizorišče družinskega nasilja, vstajenja mrtvih in bizarnih prigod?
Jack Torrance, ki začne terorizirati svojo ženo in svojega sina, je žrtev k
Predstavljajte si državo, ki ima bogate zaloge naravnih virov in dragocenih rud – od diamantov in zlata do kobalta. Taka država po vseh kriterijih velja za bogato. In ker je bogata, si lahko privošči zaščito pred zunanjimi špekulanti, paraziti, oportunisti in predatorji, ki prežijo na njeno naravno bogastvo, na njene zlate rudnike. Dovolj
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.