»Zakaj bi država reševala banke, ki so tudi v lasti tujcev in zasebnikov? Država jim ne sme podariti niti evra! Dolžna je poskrbeti samo za to, kar je v njeni lasti.«

Dr. Ivan Ribnikar je nekdanji profesor monetarne ekonomije, zdaj pa je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Osemnajst let je bil član sveta Banke Slovenije, tudi v času uspešne sanacije slovenskega bančnega sistema v začetku devetdesetih let. Opozarja, da je odločitev za slabo banko zelo škodljiva, saj se čiščenje bančnih bilanc lahko vleče leta, državo pa bo stala nekajkrat več, kot bi jo preprosto povečanje kapitala bank, v katerih ima pomemben lastniški delež.

Vladi je z drastičnim varčevanjem uspelo znižati javne izdatke, toda hkrati so se znižali tudi javni prilivi. Kako dolgo lahko država vzdržuje stanje, ko se ji nižajo tako prihodki kot odhodki?

Prav dolgo ne. Za slovensko gospodarstvo je pomembno izvozno, deloma pa tudi domače povpraševanje, ki ga vlada stiska z varčevanjem. Stiska dohodke tistih prebivalcev, ki bi verjetno kupovali predvsem domače blago, saj ti denarja za nakup uvoženih luksuznih dobrin nimajo. V tako majhni ekonomiji, kot je naša, ekspanzivna fiskalna politika ne more biti zelo učinkovita, lahko je učinkovita le v velikih ekonomijah, kot so nemška, ameriška ali britanska, a ima kljub temu tudi v majhni ekonomiji varčevanje svoje meje.