Opišite, kaj vas zanima, ali vpišite ključne besede. Iskalnik poišče tudi vsebinsko sorodne članke.
Greh Avtobus, s katerim predstavnice ameriškega združenja katoliških nun širijo svobodnejšo misel kot uradni Vatikan. Mineva pet let, odkar je Vatikan začel izvajati pritisk na združenje ameriških redovnic zaradi njihovih stališč do splava, kontracepcije in homoseksualnosti. Preiskavo je takrat odredil naš kardinal Franc Rode, ki od lani
Greh Peter Stelzer, poslovnež iz Nemčije, ki živi v Dubaju in ki želi izvedeti, ali je kardinal Rode res njegov oče. Njegova mati je priznala, da naj bi z Rodetom imela nekoč spolne odnose, a zanika, da je Rode oče. Franc Rode, kardinal, ki pravi, da nima sina, a ne zanika, da je pred desetletji prijateljeval s Petrovo mamo. Ljubezen pa n
Juhej! Moj dežnik lahko je balon! Nanj strpam turistov za zvrhan vagon! Neumneži bodo še mastno plačali, da bi se z mano nad mestom peljali. Res nimam šole niti tečaja, a gor ni kontrole in ne policaja, ki bi me ujel, če vozit ne znam. Kaj bi skrbel, balon leti sam. Dokler iz višin ne zasliši se krik: Joj! Moj balon je spet le dežnik!
Kardinal Rode pri maši na dan Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta, 15. avgusta 2012 »Fantje in dekleta, odgovornost do naroda se začne v postelji.« Franc Rode, leta 2007, v izjavi za Radio Center o zmanjšanju rodnosti; za izjavo si je prislužil nagrado bob leta časnika Večer za leto 2007 V katerem poklicu se bo še izkazal pred drugim krog
Taverna Tatjana Gornji trg 38, Ljubljana Tel.: 01 421 00 87 www.taverna-tatjana.si Če se ne dogovorite drugače, lahko v Taverni kruh v buzaro pomakate od ponedeljka do sobote od petih popoldne do polnoči. Fino: školjke na buzaro ribji namaz Ne tako fino: sladice Resno seznanjanje s školjkami, mehkužci in ribami vas bo pri Tatjani stalo 40
Fotografska ali kratka objava. Odprite izvirnik za ogled.
Fotografska ali kratka objava. Odprite izvirnik za ogled.
Svojsko duhovita pripoved o poljskem intelektualcu, ki sredi osemdesetih vodi po Krakovu uglednega švedskega humanista. Naslov napeljuje na gostove želje, namesto tega pa pisatelj prek vinjet predstavlja poljsko zgodovino duha. Seveda so tu ljubice in njihove zgodbice, vendar ne v stilu osvojitev. Glavni junak je namreč atipični heroj sod
V tretjem delu trilogije o Francisu, neustrašnem in še bolj prebrisanem mačjem detektivu, nekakšnem nekastriranem Garfieldovem bratrancu, sorodniku po ležernosti in izmodrenosti, se znajdemo v skoraj paranormalnem svetu. Prvi del, Felidae, se je ukvarjal s plemenitostjo mačjega rodu nasproti vsem drugim živim bitjem in problematiziral muč
Plešoči Gandiji. Serija Odpleši svoje sanje si ne dela nobenih utvar – v vsakem delu zamenja kompletno igralsko/plesno ekipo in lokacijo. To so pač filmi o plesu – in ples je ples. Vseeno je, kdo pleše in kje. Kdor pleše, zlo ne misli. Tudi tokrat imate novo plesno ekipo in novo lokacijo – Miami. Le da tokrat ne gre le za ples, ampak za –
Zoo Jerryja Springerja. Filmi z Adamom Sandlerjem si dobesedno podajajo kljuko. Niti dobro se ne odvrti prejšnji film, ga že imate v naslednjem – in naslednjem. In naslednjem. Po tekočem traku. Sandler se seli iz filma v film. Zakaj? Možnosti sta le dve: ali potrebuje toliko ljubezni in pozornosti ali pa toliko dolguje davkariji. Ne pozab
Daleč od ponorelega sveta. O mogotcih, ki jih je ustoličil deregulirani, razšopirjeni finančni kapitalizem, vemo že tako rekoč vse. Recimo: da namesto v razvoj in delovna mesta vlagajo v luksuz, saj veste, v jahte in drage avtomobile. Da so zelo mobilni, fluidni, fantomski – kot finančni kapital, skladi visokega tveganja in mistični finan
V dandanašnjem času, ko so ’one man bendi’ trend, ni ravno veliko takšnih, ki to, kar počnejo, spremenijo v umetnost. Zgoščenka Death Jazz je definitivno to, kar obeta naslov: deathmetalski jazz, v katerega vešči doktor s kirurško natančnostjo umesti še prvine swinga, polke, latina in obilico nedefiniranih, psihotičnih zvočnih izločkov. V
Po nekajletnem premoru so britanski indie rokerji izdali četrti studijski izdelek, ki se preprosto imenuje Four. Od začetka si Kele Okereke, pevec in kitarist skupine, Russell Lissack (kitara), Gordon Moakes (bas, vokal) in Matt Tong (bobni) prizadevajo klasično rock formo nadgraditi, tudi z elektroniko, ki je počasi prehajala v ospredje
Čeprav se je po tretjem albumu zazdelo, da je ultimativni stoner rockovski dvojec izčrpal potencial kombinacije basa, tolkal in vokala, je z novim, petim albumom zaprl usta dvomljivcem in povil doslej svojo najboljšo ploščo. Nove smernice, kanalizirane v bogatejše aranžmaje, je napovedala že kadrovska menjava pri četrtem albumu, to strate
Ob 30-letnici predzgodovine in 25 let po prvem dolgometražcu najvplivnejšega rap benda vseh časov se je nekaj moralo zgoditi. In se je! V presledku le dveh mesecev skupina Public Enemy obljublja kar dve plošči; druga naj bi izšla na simbolni datum, ob obletnici ’začetka ameriške nove zgodovine’, torej 11. 9. Prva z naslovom, ki je iztrgan
Miha Fras Umek je tudi letos napolnil prizorišče v tivolskem parku. Če se hočete oznojiti pri plesu na tehno, potem verjetno ne boste šli na Umeka. Če hočete slišati nove tehno smernice, potem Umek gotovo ne bo vaša prva izbira. Tudi če hočete uživati v izboru avtorskega ali pa tehna s karakterjem, Umek najbrž ne bo pravi naslov. Se spraš
Festival sodobne improvizirane godbe Osebno – kolektivno bo letos, 5. in 6. septembra, v Menzi pri koritu tretjič gostil več domačih in tujih ustvarjalcev, med drugim francoskega skladatelja in improvizatorja Jean-Luca Guionneta, ki bo 8. septembra v cerkvi Sv. Jakoba v Ljubljani nastopil s solo orgelskim recitalom. Petega septembra v Mod
© Jana Jocif Letošnji festival, na katerem se srečujejo avtorji, prevajalci, literarni agenti, založniki in seveda bralci z različnih koncev sveta, ima naslov Križišča evropske literature. V središču bodo avtorji nomadi, pesniki in pisatelji, ki iz različnih vzrokov ustvarjajo v tujini in včasih tudi v jezikih, ki niso njihovi materni. Ta
© Sunčan Patrick Stone Letna kiparska razstava v organizaciji Zavoda za kiparstvo bo kljub gospodarskim razmeram pestra. Štiriindvajset avtorjev tematizira ter kritično, a ne brez humorja obravnava stanje, v katerem je danes kiparstvo v Sloveniji in z njo seveda tudi ustvarjalci. V tej luči lahko gledamo delo Adrijana Praznika, kot odziv
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.