Miha Fras
Nyman, ki je dirigiral tudi med igranjem na klavir, je bil tokrat silno minimalističen.
Festival Ljubljana, eden naših najstarejših festivalov, specializiranih za klasično glasbo, jazz, opero in gledališče, je pred štirimi leti gostil Ennia Morriconeja, minuli teden pa je na oder Križank pripeljal še enega slovitega skladatelja
Petrovaradinska trdnjava v Novem Sadu bo do 15. julija zbirališče glasbe in zabave željnih, ki bodo med drugim prisluhnili Eryki Badu in avstralski rock atrakciji, skupini Wolfmother. Nekoliko bliže, na domačih tleh, v Idriji, bo potekal dvodnevni Tango festival, ki ga 13. julija začenja vokalno-instrumentalni sestav Ars tango z odličnim
Darko Sintič*
»Ej, sto let naju ni bilo tukaj,« se zamisli dolgolaska, medtem ko vijugata po ovinkasti cesti. »Ne, samo devetdeset,« ji med zehanjem odvrne kratkolasa očalarka.
Skupaj sta preživljali počitnice. Cela poletja pa zime. Zdaj pa se niti v Ljubljani ne srečata več. »Hja, kaj hočemo. Taki cajti. Odtujenost,« ugotavlja prva.
Tako
Najprej o drugorazredni temi (kot bi po Janševih besedah rekel Türk), nato pa nekaj resnično pomembnega (kot bi po Janševih besedah rekel Janša).
Predstavljajte si, da bi, denimo, Svetlana Makarovič v mini krilu sedla na oltar v tej ali oni farni cerkvici in tam pomalicala sendvič. Seveda se to ne more zgoditi, pa ne le zato, ker Svetlana
Gospod Mijo G. iz Bosne in Hercegovine je sklenil, da bo z družino letoval na Hrvaškem, na Makarski rivieri. Ta je tudi sicer priljubljen počitniški cilj državljanov BiH, posebej še Hercegovcev, ki se zaradi bližine in kratke vožnje pogosto odpeljejo v Makarsko tudi samo na enodnevni izlet. Zaradi tega tamkajšnji gostinski delavci bentijo
Pri reševanju iz sedanje evropske krize je ekonomistom očitno prekipelo, odprta pisma v uglednih svetovnih časopisih se vrstijo vsevprek. Krugman in Layard sta v NYT ponudila Manifest za ekonomski razum, velika skupina nemških ekonomistov je v FAZ objavila javna opozorila glede bruseljskih namer z bančno unijo. Opozorila so pomembna tudi
Premier Janša je ob nedavnem ropotanju opozicije z interpelacijami pomodroval/potarnal nekako takole: Če so sposobni sestaviti ekipo, ki bi imela trdno podporo v parlamentu in ne bi povzročila politične krize, se še jaz podpišem pod to. Po svoje bi bilo pravično, da bi Pahorjeva vlada, ta naravna katastrofa, sama popravljala tisto, kar je
Ob polemikah o simbolih se je pojavil pogled, da je to odmik od realnih gospodarskih problemov, ki pretijo, da se Slovenija znajde v podobnem položaju kot Grčija in Španija. Pa vendar: kaj če je eden ključev prosperitete prav sprememba temeljnega ideološkega spopada med partizanstvom in domobranstvom?
Po partizanskih slavjih in rdeči zvez
»Ta prireditev je pač spomin na drugo slovensko vojsko, torej, imeli smo dve slovenski vojski. Tista prosovjetska je triumfirala leta 45, druga, ki si je prizadevala za demokratično Slovenijo, je izgubila vojno tisti hip, ko je kralj podpisal sporazum, in je bila leta 45 pobita. Zmagala pa je 45 let po smrti, na cvetno nedeljo leta 90 z v
V Cernu hudo zamujajo. (higgsov bozon so že pred časom odkrili pri radovanu žerjavcu, ko je prvi zašibal skozi šentviški predor press)
„Če zlezeš dovolj globoko v rit, lahko zelo glasno protestiraš,“ je ugotovil Kahla Erjavec. (pri glanzkopfu mu je bolj udobno kot pri barbiki press)
Glanzkopfov kandidat za predsednika države Barbika je za
Tuji mediji Univerzo v Ljubljani zelo cenijo. V članku, ki je bil pred kratkim objavljen na spletni strani University World News, so slovenske univerze predstavili kot najboljše v regiji. Ob analizi slovenskega visokošolskega sistema je mednarodni spletni časnik, posebej namenjen analizi in zagotavljanju kakovostnih informacij o univerzah
„Kdo ve? Morda pa bo kdo od izbrisanih odškodnino porabil za tečaj slovenščine.“
Generalni sekretar vlade Božo Predalič, na Twitterju, o popravi krivic
„S svojim odnosom do države smo Slovenci prišli v popolni absurd. Država je največji nebodigatreba, a hkrati menimo, da je odgovorna za vse naše težave, ki bi jih morala rešiti vsakemu izm
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.