Edina zahteva je, da se opravi brezplačna registracija, velika večina vsebin je dostopna prosto. Doslej so bili dostopni zgolj arhivi do leta 1950. Nature je prva poročala o številnih znanstvenih odkritjih, kot je npr. jedrska fuzija.
Mnogo odkritij o katerih so poročali prvi, zlasti s področja fizike, je kasneje prejelo Nobelovo nagrado.
Repuibblica je objavila pismo profesorjev in študentov najstarejše univerze v Evropi, La Sapienze iz Rima v katerem protestirajo proti obisku papeža Benedikta XVI. V pismu rektorju Renatu Guariniju so zapisali, da je papež preveč reakcionaren za to rimsko svetišče znanosti. Uprava rimske univerze je povabila papeža na odprtje akademskega
Belgijska prehodna vlada bo tako povečala število gospodinjstev iz 100.000 na 300.000, denarna pomoč za nakup kurilnega olja pa bo znašala 210 evrov letno.
Tako imenovani fond za kurilno olje, ki je znašal do sedaj 9 milijonov evrov financira naftni sektor, od države pa bo dobil dodatno pomoč v višini 30 milijonov evrov. Prehodna vlada Gu
pod črto
Prejšnji teden sem imel priložnost v Italiji opazovati veličastno množično stavko tovornjakarjev. Neverjetno veliko jih je bilo, pravzaprav pa je največ čakajočih vozil imelo tuje, zlasti vzhodnoevropske tablice. Nesrečneži pač niso vedeli, kaj jih čaka, italijanski kolegi jih niso niti obvestili. Internacionale danes ni, niti v
poltergajst
"Kakšno metodo uporabljate za boj s skušnjavami potrošniškega sveta?"
"Metodo nizkega osebnega dohodka."
"Predsedovanje bo stalo 50 milijonov evrov, se pravi toliko, kolikor bo Slovenija privarčevala z nakupom oklepnikov patria 8 x 8."
(Zvonko Černač: Kako zaraditi 50 milijuna bez muke, priročnik za sirotinju)
Tisto, kar delaš
pamflet
Janez Stanovnik je v času predsedniške kampanje izrekel, da so povojni poboji res neopravičljivi, da pa jih je izvajala civilna in vojaška OZNA, ne pa partizanska vojska. Zakaj je o tem molčal doslej? Zakaj ni v osemdesetih letih, ko je bil slovenski predsednik, zahteval odkopa trupel, da bi jih potem po človeško pokopali? Gospodu
Skupina Manes že z otvoritveno skladbico nakaže slušatelju, da tisto, kar sledi v nadaljevanju, ne bo ravno vsakdanja godbena izkušnja, vtis nenavadnosti pa se seveda intenzivno nadaljuje skozi celotno vsebino zgoščenke. Obilica dokaj mračnjaške, sintetične manipulacije, združene z organskimi tolkali, pretežno rockerskimi kitarami in žanr
Lucinda Williams je v svetu založništva staknila sloves nevrotične ženske, ki ne ve, kaj hoče. Morda ji je tudi zato uspelo strniti vrste zvestega občinstva, ki je bilo zaradi njenih (perfekcionističnih) muh že večkrat na hudi preizkušnji.
Lucinda, ki zdaj prebiva v mestu angelov in brezkompromisno kljubuje zakonitostim mainstreama, še na
CV javnostim sporoča, da je Demeter akustično-električni kitarski dvojec, ki je zrasel na ruševinah punk rock skupine Racija iz druge polovice devetdesetih let. Saj veste, srednješolci so maturirali in dozoreli, 50 odstotkov Racije pa se je "naveličalo rušilne moči distorziranih kitar, dinamične predvidljivosti in drvečega tempa izbranega
Iz Bosne zadnje čase ni veliko novic. Če pa že so, se bolj ali manj nanašajo na zaplete v zvezi s prihodnjo ureditvijo države, ki ima z nepravičnim daytonskim sporazumom zelo omejene možnosti za svetlo prihodnost. Podobno lahko ugotovimo za njeno sodobno rockovsko produkcijo, ki si le s težavo utira pot na sever nekoč skupne države. To je
Ignacij J. Reilly prezira vse, kar je ameriško: komercializem, denar, uspeh, popkulturo, delovni fanatizem, ameriški sen, napredek, film, TV in srednji razred, oh, pa tudi kontrakulturo šestdesetih, toda sam je videti kot Shrek z brki, s čipsom v ustih, s kocinami v ušesih in z zeleno lovsko kapo na glavi. Ignacij je edini, ki v šestdeset
Množici piscev knjig, ki se v naslovu ponašajo z "Evropo", se je pridružil tudi Janko Kos, akademik ter viden literarni teoretik in zgodovinar. V intervju na TV Slovenija je svoje delo označil kot zbornik razprav, ki naj bi omogočile globlji vpogled v plast naše kulturne zgodovine in njeno prepletenost z evropskimi literarnimi in kulturni
Richard Shepard
Richard Gere igra Simona Hunta, ameriškega vojnega dopisnika, nagrajenega kralja vojnih con in kriznih žarišč, ki izgleda kot remix h'woodskih vojnih dopisnikov. Po malem je junaški, po malem ciničen, po malem egocentričen, po malem pravičniški, po malem pokroviteljski in po malem lunatičen. Vojno ima po eni strani za teat
Colin Strause & Greg Strause
Malo ameriško mesto je ogroženo že vse tja od petdesetih, ko so cveteli histerični, hladnovojni, invazijski sci-fi šokerji, v katerih so ga terorizirala zunajzemeljska bitja, alegorije komunistične nevarnosti. In malo ameriško mesto je zdaj, ko je Amerika v “vojni proti terorju”, spet ogroženo. Točno, v filmu
Ben Affleck
Ko se zgodi zločin, pade družba v nered. Razlog več, da pokličejo policijo ali privatnega detektiva. In ko policija ali privatni detektiv primer reši, se v družbo vrne red. Družba se vrne v svoje izvirno, normalno stanje. Ne v romanih Dennisa Lehanea, čigar Skrivnostno reko je ekraniziral Clint Eastwood. Ko se primer razreši,
Jodie Foster v Stiku, posnetem po bestsellerju Carla Sagana, išče stik z zunajzemeljsko civilizacijo. Jasno, v imenu civilizacije. In znanosti. Na vprašanje, ali na drugih planetih tudi živijo ljudje, ji je namreč oče, njen heroj, nekoč odgovoril: "Če jih ni, potem je to velika potrata prostora." Odtlej je vesolje zanjo afrodiziak. In res
Anthony Harvey, Peter O'Toole, Katharine Hepburn, Anthony Hopkins, Timothy Dalton
Ob koncu šestdesetih so zacveteli britanski kostumski spektakli - prestižne, dobro budžetirane, fino zapakirane all-star produkcije. Becket, Camelot, Mož za vse čase - in kakopak Lev pozimi, v katerem sta se pekla, cvrla in žrla Peter O'Toole in Katharine He
ihta
Tole pišem na dan po božiču, na praznik žegnanja konj in osamosvojiteljev, dodobra sita maratonskega proslavljanja vsega živega od človekovih pravic do rojstva boga in države ter meje gor, meje dol. Zunaj pokajo prve petarde, mačkom v žalost, telečjim možganom v veselje, jaz pa se zaman trudim, da bi spisala kaj aktualnega, ker iz mi
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.