ihta / Pepca in Štefana gresta v Schengen

Tole pišem na dan po božiču, na praznik žegnanja konj in osamosvojiteljev, dodobra sita maratonskega proslavljanja vsega živega od človekovih pravic do rojstva boga in države ter meje gor, meje dol. Zunaj pokajo prve petarde, mačkom v žalost, telečjim možganom v veselje, jaz pa se zaman trudim, da bi spisala kaj aktualnega, ker iz misli nikakor ne morem pregnati že pred časom na iTV prestrežene novičke, ki je pozneje nisem mogla izslediti nikjer drugje, zlasti na vladnih spletnih straneh ne: da naj bi bil Janša Solani med obiskom slednjega v Sloveniji, ko smo po besedah enega od nadpovprečno zakompleksanih novinarjev "končno postali enakopravni Evropejci", podaril izvod ene od prvih knjig, kar jih je bilo v 16. stoletju natisnjenih v slovenščini. Na inkunabule se sicer ne spoznam, vendar domnevam, da slovenskih ni ravno deset na vsak prst, celo izvodov tistih del ne, ki jim je škof Hren, deklica z vžigalicami, prizanesel, da ga Zorn zategadelj še dandanes časti; potemtakem bi bilo, če je vestička resnična, Janševo dejanje primerljivo s tem, da bi kak Sarkozy njemu poklonil, če že ne Mone Lize, vsaj katero od Rubensovih slik kronanja Marije Medičejske iz Louvra. Ali da bi Janši med njegovim bivanjem v Parizu posodil svojo Carlo Bruni, Janez pa njemu Urško. Sicer pa, kaj se ve.