Zbeži!
Ben (Scoot McNairy) in Louise (Mackenzie Davis) – ameriška zakonca, ki živita v Londonu – na potovanju po Italiji spoznata Paddyja (James McAvoy) in Ciaro (Aisling Franciosi), britansko-italijanski zakonski par, ki ju začne zapeljevati in mamiti v hitro prijateljstvo. Paddy kar prekipeva od družabnosti, ki je tako pasivno agresivna
Smeti.
Ni enostavno, to življenje, bi lahko vzkliknili romski mladeniči, »flašaroši«, ki – kot pokaže srbski doku Stekleničarji – na kaotični, neurejeni, distopični deponiji v Vinči, predmestju Beograda, stahanovsko in ekspresno – učinkovito! storilno! – nabirajo plastenke in jih potem stiskajo v bale (ki gredo naprej v preprodajo), pri č
Mama Dita.
Gospodinjstvo za začetnike nas takoj potegne med mladeniča in mladenki, ki v primestni skopski hiši ravno pojejo in plešejo in norijo, a nam ne pove, kdo je kdo in kdo je komu kaj, ampak nas prepusti fluidnosti, eksperimentalnosti in radikalnosti odnosov, tako da šele en passant ugotovimo, kdo so ljudje, ki živijo v tej hiši: t
Saj nisi serijski morilec? Smrtonosni objem (Strange Darling, 2024, JT Mollner).
Smrtonosni objem je triler o objemu, ki noče popustiti – objemu, ki gre do konca – objemu, ki res objame, stisne, izžame. Psihotriler o dejtu, ki izpolni ves tihi, notranji, prikriti, potencialni teror Tinderja, »kulture povezovanja«. Notranji triler Tinderja
Ugledni analitiki in analitičarke z desnega političnega pola imajo zanimivo navado, da se nasprotnikov režima lotevajo z »žaljivko«, da »ves čas pišejo isto besedilo«. Pod tem razumejo prekletstvo pomanjkanja hrvaštva, kar je nekaj takega kot manko življenjsko pomembnega organa ali – še huje – odsotnost najosnovnejše inteligence. Seveda n
TEŠ 6 in slovenski energetski sistem sta čudovita zgodba slovenske postsocialistične tranzicije. V tej mladi in ambiciozni državi razkrivata vso navlako politične izprijenosti in ekonomsko nesposobnost vladajočih struktur. Energetika spada med najbolj državotvorne sektorje, pomeni temelj gospodarskega razvoja. Električna energija je hkrat
Ljubljansko barje, kakršno je danes, sta nam zapustila cesarica in cesar. Marija Terezija in Jožef II. sta pred dvema stoletjema in pol ukazala tedanje neprehodno močvirje izsušiti in napraviti primerno za kmetijstvo. Danes je Barje poleg solin drugo od človeka najbolj spremenjeno območje v Sloveniji, saj so z njega postopoma odstranili t
Antropolog David Graeber je knjigo Bulšihti vpeljal z dogodkom v Španiji, kjer se je izkazalo, da je državni uslužbenec več kot šest let prejemal plačo, ne da bi kdo opazil, da v tem času sploh ni hodil v službo; doma je namreč proučeval spise filozofa Barucha Spinoze. Iz tega in podobnih primerov je izpeljal poanto o nesmiselnosti števil
Volitve v evropski parlament so ravno dovolj stran, da smo kolektivno pozabili, kakšen je bil izid. Prišlo je do močne spremembe. Ne samo na ravni parlamenta kot celote, kjer danes sedi veliko več skrajnih desničarjev, ki ponavljajo ideje, za katere smo mislili, da v Evropi nikoli več ne bodo imele take moči, torej Hitlerjeve, Goebbelsove
Gotovo nisem edina, ki mi vse to razpravljanje, razpredanje, govoričenje, ogorčenje, obtoževanje, kričanje, ugibanje… in, če hočete, jamranje pavšalno in počez in brez vedenja in idej v zvezi z reformo zdravstva že močno preseda.
Zase vedno rečem, da sem produkt javnega zdravstva. Od ranega otroštva (iz relativno revne družine) do danes m
Avtor Borut Mekina je v svojem članku z naslovom »Zakaj tak vik in krik normirancev«, objavljenem v reviji Mladina 6. septembra 2024, zapisal: »Čeprav je večina novih davčnih sprememb nastala na pobudo podjetij – v delovni skupini je sodeloval glavni ekonomist Gospodarske zbornice Bojan Ivanc …« Pojasnjujemo, da v delovni skupini Ministrs
Mag. Tajda Pelicon, Vodja medijskih vsebin, Gospodarska zbornica Slovenije
Članek z naslovom Odiranje divjega prašiča za otroke nas je seznanil z večletnim delovanjem tabora za preživetje v naravi namenjenega osnovnošolcem, predvsem otrokom od 6. do 9. leta, kjer jih med drugim učijo odiranja in razkosavanja divjega prašiča.
Primer je odlična odslikava problema normalizacije nasilja, ki ga je naša družba razvila
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.