• Heni Erceg

    Heni Erceg

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Hrvaška

    Kjer uspeva zločin

    Ko so postavili venec iz raznobarvnih vrtnic, je nemška kanclerka, sključena od napora, še poravnala trakova v barvah nemške zastave, ki sta visela z venca, prav kot to napravi skrbna ženska, ko krasi kaj, kar se ji zdi pomembno. Potem je govorila, kako se sramuje strahotnih zločinov rojakov, pogumno prevzela odgovornost za zlo, ki so ga Nemci prizadejali svetu in človeški civilizaciji, naštela je vse, prav ničesar ni izpustila, niti plinskih celic, prisilnega dela, lakote, mraza, počasnega umiranja … Končala pa je s tem, da je bil Auschwitz samo njihov, nemški zločin. »Oświęcim je na Poljskem, toda že leta 1939 je bil Auschwitz del nemškega rajha, nemško uničevalno taborišče, ki so ga upravljali Nemci. To se mi zdi pomembno poudariti. Pomembno je nedvoumno identificirati storilce. Mi Nemci dolgujemo to žrtvam in sebi.« Več

  • N'toko

    N'toko

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Žive meje

    Evropska levica po Corbynu

    Corbynizem se je evropski levici kazal kot prepričljiva politična strategija v boju proti neoliberalizmu. Po dolgih letih neuslišanega uličnega protestiranja in parlamentarnih porazov novih levih strank se je končno pojavilo gibanje, ki je bilo sposobno v enem izmed centrov globalnega kapitala združiti energijo ulice s strukturo velike politične organizacije. Ideja, da se bo pod geslom »blaginja za vse, ne le za peščico« zmagovalo na volitvah in z velikopoteznimi reformami vrnilo Evropo v zlato dobo socialdemokracije, je začela zveneti realistično, če ne že kar samoumevno. Corbynov volilni poraz je bil zato za vse evropske socialiste hud šok, ki je povsod sprožil razgrete debate. Tekmovanje med različnimi interpretacijami volilnih izidov je zaživelo tudi pri nas – ne zato, ker bi se domači komentariat tako zanimal za britansko politiko, ampak ker ima poraz Corbynove strategije očitno velik pomen tudi za usmeritev domačih levih projektov. Več

  • Beda zahodne civilizacije

    Podnebni vrh v Madridu, COP 25, ni izpolnil pričakovanj, kar pa ni nobeno presenečenje. Nova evropska komisija je prav med globalnim podnebnim dogovarjanjem sprejela Evropski zeleni sporazum. EU naj bi do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina z novim načinom življenja ljudi. Spremembe zadevajo vse gospodarske sektorje in potrošnjo, dobili bomo krovni podnebni zakon, potrebne finančne mehanizme za naložbe. Bo zelena agenda novo lepilo EU, lahko postane spodbuda za svetovno ukrepanje? Podnebni begunci in izbira pravih ekonomskih ukrepov so dober kazalnik te neznosne politične mimikrije. Toda bodimo realni, čeprav mislimo nemogoče. Podnebne spremembe so preprosto prevelik zalogaj za sedanje upravljavske elite. Podnebni sporazumi so zato politično-ekonomske igre brez meja na omejenem zelenem planetu. To je največji, morda tudi zadnji paradoks te civilizacije. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kolumna

    Neumrljiva M. Thatcher

    Na otoških volitvah prejšnji teden so z veliko prednostjo zmagali torijci, laburisti pa katastrofalno potonili. Prva, a ne nujno poglavitna posledica tega izida bo skorajšnje slovo Velike Britanije od Evropske unije. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Pamflet

    Premalo šik protesti

    Pred ljubljanskim magistratom je ondan protestiralo nekaj deset ljudi zoper gradnjo kanala CO nad mestnim izvirom pitne vode. Množica resda ni bila grozeča niti impozantna, a vseeno je bila rekordna. Toliko meščanov, ki so izrazili skrb za usodo pitne vode, se doslej še ni zbralo na demonstracijah. Obenem je bila v mestnem svetu še izredna seja, ki so jo na temo ustavitve okolju nevarnega projekta sklicale opozicijske stranke, in ki je bila posebna v tem, da jo je vladajoča lista župana Zorana Jankovića bojkotirala. A vse te posebnosti in pomembnosti niso bile dovolj, da bi časnik Delo sploh poročal o tem. Diametralno drugače je ravnal istega dne, ko je na polovici zadnje strani širil s fotkami bogat članek, ki je predstavljal francoske dileme pred obnovo cerkve Notre Dame v Parizu: naj postavijo zraven še razgledno ploščad, plavalni bazen ali čebelnjak? V Parizu se torej o svoji bodočnosti odločajo prek tehtanja med alternativami, ki jih ne skrivajo, ampak predstavljajo javnosti. Medtem ko je Ljubljana mesto brez alternativ, a ne le zaradi absolutistične politike župana, temveč po zaslugi osrednjih dnevnih medijev. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Dva leva

    Arestantska balada

    »Ne bojte se, pobijajo in zapirajo le vaši. Ko ’moji’ pridejo na oblast, se nikomur ne bo zgodilo nič hudega, le delati boste morali za plačo ... Ulica ni sodišče, so pa vaša sodišča čedalje bolj ’ulična’.«
     — Iz pestre Twitter komunikacije predsednika državnega sveta Alojza Kovšce » Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Uvodnik

    Angela Merkel opazuje Gorenje

    Zelo verjetno je, da so nemški obveščevalci zadnje leto izredno pozorni na Slovenijo. Razlog je seveda Gorenje. Kitajski državni velikan Hisense se namreč, kakor zelo natančno opisuje novinar Borut Mekina v tokratni Mladini, že slabi dve desetletji na vse načine poskuša prebiti na nemški trg. Vsi njegovi dosedanji poskusi so se klavrno končali, tudi zato, ker je nemška država – skupaj seveda z industrijo, predvsem skupino Bosch - Siemens – ves čas zelo natančno spremljala Hisensove premike in načrte. In jih vedno blokirala. Ali kot popisuje ta dolgoletni in ponekod neverjetni spopad Mekina: »Ko je Hisense leta 2002 hotel svoje ime registrirati v Nemčiji in na območju EU, so bili Nemci že pripravljeni. V Hisensu so ugotovili, da je njihovo ime že pred tem registriral Bosch, ki naj bi tako želel zaščititi svoj okoli 30-odstotni tržni delež v državi.« In zaradi navedenega – podrobneje je navedeno v omenjenem članku – so zadeve glede prihodnosti Gorenja neprimerno resnejše in tudi popolnoma drugačne, kot se je zdelo doslej. Ne nujno črne, ampak neprimerno bolj zapletene. Več