#k# Prelistaj izdajo

dr. Bogomir Kovač

6. 6. 2025  |  Mladina 23  |  Ekonomija  Za naročnike

Minimalna plača

Strateško avtonomijo EU v letu 2025 vedno manj dojemamo kot splet institucionalnih izbir glede na toliko čislane temeljne vrednote in dolgoročne interese. Vedno usodnejša postaja stara dilema med topovi in maslom, med žrtvovanjem socialne države na račun evropskega oboroževanja. EU tukaj ni osamljena, vse velike sile zagovarjajo podobne strateške usmeritve. Toda izguba identitetnega socialnega kapitala je v EU veliko večja kot drugod. Socialna država in mir sta ogelna kamna evropskega političnega projekta po drugi svetovni vojni.

N'toko

6. 6. 2025  |  Mladina 23  |  Žive meje

Slovenska džungla

Leta 1931 je znameniti slovenski publicist Louis Adamič takole začel popis delavskih razmer v ZDA: »Večina slovenskih doseljencev in njih otroci v Združenih državah so industrijski delavci. Kadar morejo, si služijo vsakdanji kruh po rudnikih, tovarnah in gradbenih podjetjih.« Adamič, ki je veliko časa preživel med rojaki v industrijskih krajih Pensilvanije in drugih držav, je še zapisal, da »je ’gnoj’ dobra beseda za njihov položaj v primeri z vso Ameriko«. V slogu Uptona Sinclaira in njegovega epa o priseljenskih delavcih v ZDA je temeljito popisal surovo »džunglo«, v kateri so se znašli mladi Slovenci – nehumano dolge delovnike in na drugi strani dolga obdobja brezposelnosti, umazane in vlažne delavske slume, v katerih so se stiskali zaposleni, stradež in dolgove, ki so nenehno mučili premalo plačane proletarce. Na desettisoče slovenskih fantov se je odpravilo v to džunglo v upanju, da bodo obogateli in se vrnili domov kot junaki, namesto tega pa so se premnogi utapljali v dolgovih, umirali na deloviščih ali pa pristali na ulicah in v zaporih kot klateži, ki si ne morejo privoščiti niti vozovnice za domov.

Janko Lorenci

6. 6. 2025  |  Mladina 23  |  Kolumna  Za naročnike

Saj bo minilo

Razmerje med premierom in predsednico ni ljubeče. Je majhen problem, ki ne more zrušiti vlade, povzročiti recesije ali zanetiti vojne s kako sosedo. Na razmere v Sloveniji pa nekoliko lahko vpliva.

Bernard Nežmah

6. 6. 2025  |  Mladina 23  |  Pamflet  Za naročnike

V deželi svetovne turistke

Državna predsednica Nataša Pirc Musar je odpotovala na tedenski obisk po afriških državah. Posnetek iz Kenije jo prikazuje, kako je zaplesala v ritmu afriške glasbe s predsednikom Williamom Rutom, medtem ko je na Madagaskarju odprla osnovno šolo, kar ovekovečajo fotografski posnetki. V tej deželi misijonar Pedro Opeka že desetletja z dobrovoljnimi prispevki in z angažmajem domačinov gradi cela mesta, sedaj pa je na južno poloblo priletela s spremstvom slovenska predsednica zaradi odprtja malega šolskega poslopja z 11 učilnicami. V prihodnjem jo čaka ogled kulturnega čuda starodavnega mesta Samarkand, ko bo vrnila obisk uzbekistanskemu predsedniku Šavkatu Mirzijojevu. Ne dolgo nazaj je bila v Mongoliji, kar je opravičila z govorom o vlogi žensk v boju proti podnebnim spremembam. Z naskokom je prva turistka med predsedniki Slovenije. Ima seveda vzornika - leta 1961 je jugoslovanski predsednik Tito krenil z ladjo Galeb proti Afriki na 72 dni dolgo mirovno potovanje, spremljali so ga trije vojaški rušilci, s seboj je vzel posadko 1.500 oseb, med njimi tudi 42 godbenikov, ki so se po potrebi oblikovali v pihalne, plesne in jazz glasbenike. Nemška zgodovinarka Marie Janine Calic je to epizodo naslovila - svetovni potepuh.

Vlado Miheljak

6. 6. 2025  |  Mladina 23  |  Dva leva  Za naročnike

Dobri človek Pahor 

Borut Pahor je osamljen človek. Nihče ne bi smel biti tako osamljen.

Grega Repovž

6. 6. 2025  |  Mladina 23  |  Uvodnik

Uvodnik / Zdaj vemo

Malo verjetno je, da bi slovenski gospodarstveniki, z najbolj agresivnim in neprijetnim med njimi vred, predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom, spregledali padec ameriškega poslovnega čudežnega dečka Elona Muska. Ta je danes ponižen in že ve, da si je zelo verjetno za vedno zaigral kariero, predvsem pa je poslovno uničil družbo Tesla, ki je bila še včeraj vodilno podjetje na svetu – v očeh kupcev in konkurentov. Takšnega padca prodaje, kot se je zgodil Tesli in še kar vztraja oziroma se poglablja, tako velike družbe preprosto ne morejo preživeti – oziroma se morajo tako grobo prestrukturirati, da tekmecev nikoli več ne morejo ujeti. A ni v težavah le Tesla: Muska danes obremenjujejo še več milijard težka posojila za podjetja, ki jih je zavaroval s Teslinimi delnicami.