Za BBC je Slovenija miroljubna destinacija

dr. Bogomir Kovač

22. 8. 2025  |  Mladina 34  |  Ekonomija

Slovenska turistična industrija bo leta 2025 poleg farmacije vodilna slovenska gospodarska dejavnost. Od leta 2022 vsako leto raste hitreje od domačega gospodarskega povprečja in zadnja leta presega tudi evropske razvojne trende. Toda njegova zmerna rast je del obstoječe strateške usmeritve (Strategija 2022–2028) in običajno tudi dokaz trajnostne naravnanosti. Slovenija je majhna, toda atraktivna turistična destinacija, spada med pionirje trajnostnega turizma. Velja za vse bolj priporočeno izbiro, ni prenatrpana s turisti in je lahko dosegljiva. Turizem je hkrati eden najpomembnejših gradnikov naše identitete, s katero se krepi ugled države. Letošnja tridesetletnica delovanja Slovenske turistične organizacije (STO), pa tudi sto dvajset let delovanja Turistične zveze Slovenije (TZS) sta dober dokaz institucionalne trdnosti in pomembne stabilnosti pri vodenju turistične dejavnosti. Te avtonomije druge panoge niso dosegle in zato razvojno tudi niso tako uspešne. Letos slovenskemu turizmu daje poseben ton EPK Nova Gorica, morda bo to poslanstvo čez štiri leta prevzel Tour de France. Vmes pa je še veliko možnosti in priložnosti za izboljšave in napredek.

Potovanja so vedno igrala osrednjo vlogo v razvoju človeške civilizacije, od odkritij do vojnih osvajanj, od trgovine do migracij. Z družbenim razvojem je od sredine 19. stoletja turizem postal atraktivna poslovna dejavnost, najprej za najbogatejše in vplivne sloje. Z razvojem industrije, zlasti transporta, urbanizacije in rastjo srednjega razreda so se znižali stroški potovanj in povečala popularnost letovanj. Ko sta razpolaganje s prostim časom in plačilo periodičnih počitnic postali priborjena delavska in državljanska pravica, je turizem sredi 20. stoletja postal pomembna industrijska panoga in tudi globalni način življenja. Od tod je zadnja desetletja paradna ekonomska dejavnost razvitega sveta. Navkljub izhodiščni tržni občutljivosti ima najhitrejše sposobnosti prilagajanja in dolgoročno robustnost nadpovprečne rasti. To pa je v darvinističnem ekonomskem svetu najbolj cenjen dokaz razvojne moči. Toda ni vse zlato, kar se sveti.

Turistična rast je med državami sila asimetrična, ne prinaša zgolj koristi, temveč tudi škode, spremljajo jo številne naravne in socialne omejitve. Trajnostni turizem je prava alternativa, za številne najbolj izpostavljene destinacije pa je že nekaj let edina rešitev turistična odrast, omejevanje turistične dejavnosti je nekakšen »deturizem«. Za vstop v Benetke turisti plačajo in čakajo, avstrijski Hallstatt je omejil turistične avtobuse, ljudje na ladjah pred Dubrovnikom plačajo za pogled nanj in obisk Straduna, litovska Vilna je letos nagrajena za zeleno mesto EU tudi zaradi obvladovanja turističnih tokov … Med megatrendi turističnega razvoja sta namreč trajnostna rast in družbeno odgovorno ravnanje deležnikov. BBC je ob letošnji napovedi najzanimivejših svetovnih destinacij Slovenijo razglasil za deželo z občutno manj gneče. In to postaja naša primerjalna prednost.

Toda zgodba ni tako preprosta. Turizem je v neoliberalnem kapitalizmu predvsem profitabilna tržna dejavnost. Slavna združba najvplivnejših držav G-20 ga je leta 2012 na svojem letnem srečanju sredi finančne in ekonomske krize razglasil za osrednji dejavnik pri generiranju rasti in zmanjšanju revščine. Turistične investicije so tehnološko enostavne in obvladljive glede zahtevnosti del, prinašajo hitre donose in so finančno atraktivne. Zato je turizem postal v številnih sredozemskih državah, recimo na Hrvaškem in Grčiji, nosilna ekonomska dejavnost, kar omogoča gospodarsko, povečuje pa njihova razvojna tveganja. Spomnimo se tudi naših domačih premožnih kapitalistov, ki so obogateli po različnih poteh, večina pa je našla izhod v turizmu. Turizem je torej ena najpriljubljenejših poslovnih dejavnosti, čeprav dolgoročno ni tako preprosta. Med megatrendi turističnega razvoja sta namreč trajnostna rast in družbeno odgovorno ravnanje deležnikov. Povečuje se personalizacija povpraševanja in veliko bolj k ljudem usmerjena ponudba. Uporaba umetne inteligence in novih tehnologij turizem 4.0 usmerja h generaciji Z, ki drugače dojema in uporablja turistične produkte. Pametni turizem za še vedno nespametne ljudi.

Turizem je dejansko »industrija sreče«, ponuja življenjsko sprostitev in vznemirljiva doživetja, odkrivanje novih krajev povezuje ljudi. V svojem poslovnem DNK-zapisu nosi miroljubno koeksistenco, kar je v sedanjem geostrateškem kaosu pomembno poslanstvo. Turisti niso vojaki, turistične destinacije niso vojaške fronte. Turizem je kontrapunkt militarizacije, ljudje zaradi njega ne umirajo, temveč se veselijo. In če bodo tudi generali in politiki več na počitnicah, bomo bližje miru in blaginji ljudi. Tuji turisti so politični ambasadorji svojih držav, najboljše jamstvo za ekonomsko sodelovanje, pravi nosilci miru. Turizem je preprosto mirovniški projekt par excellence.

Lahko to turistično zgodbo prenesemo tudi v domače loge? Turistična dejavnost je nedvomno naša konkurenčna prednost in hkrati identitetni kapital, ki se ga premalo zavedamo. Dobrih 6,5 milijona obiskovalcev s skoraj 17 milijoni prenočitev bolj kot Nato dokazuje našo odprtost in hkrati varnost. Zato promovirajmo zeleno Slovenijo kot miroljubno državo. Demilitarizacijo kot naše novo turistično poslanstvo. Da vsi začutimo »I feel Slovenia«.