Ko je vodja Sirize in predsednik nove grške vlade Aleksis Cipras takoj po volitvah položil šopek vrtnic k spomeniku padlim v boju zoper naciste, so vsi po vrsti to razumeli kot provociranje Nemčije.
Janko Lorenci: Janšizem
Kako je mogoče, da ostaja priznan del politike
Bernard Nežmah: Načela po prosti izbiri
Med Ukrajino, Egiptom, Parizom, Atenami in Ljubljano
Dr. Bogomir Kovač: Bitka za drugo Evropo
Reševanje grške dolžniške krize postaja ključ, spopad Merklove in Ciprasa, Schaubla in Varufakisa temelj. Kaj mora dokazati Grčija, kaj mora razumeti Nemčija, kaj lahko storimo mi?
Maja Novak: Če bi bila kraljica Slovenije ...
Ali: Alternativni ukrepi kaznovalne politike
Heni Erceg: Karnevalski ples netopirjev
Trenutna oblast skuša nenehno spraviti nespravljivo, gram antifašizma z dvema gramoma fašizma
Vlado Miheljak: Sirtaki smrti
Frau Merkel und die anderen
Komentar
»Najprej bomo zavzeli Atene, nato bo padel tudi Madrid!«
Srečanje Ciprasa in Varufakisa, za katero smo šele pozneje ugotovili, da je bilo usodno, se je zgodilo na Subversive Festivalu v Zagrebu leta 2013
Preberite tudi
Politika ne sme dovoliti minimiziranja nasilja
Žrtvam je treba moč dodajati in ne odvzemati s prelaganjem krivde
Hojsov kartel
Ali notranji minister res ni vedel, da je njegov najemnik mednarodni kriminalec in velepreprodajalec drog?
Zakaj je Trump vseeno prejel Nobelovo nagrado za mir