Grda polsestra / Feministična revizija Pepelke

Norveška Grda polsestra – The Ugly Stepsister – je lucidna feministična revizija Pepelke, toda tako grozljiva in srhljiva, da bi šlo Disneyju in podobnim pravljičarjem na bruhanje. Zgodba se dogaja »nekoč« (na Norveškem), Elvira (Lea Myren), še najstnica, pa po mamini poroki s »premožnim« vdovcem dobi polsestro Agnes (Thea Sofie Loch Næss), ki je blazno lepa – v nasprotju z Elviro, ki ni niti približno tako privlačna, zato ne more konkurirati, ko začne brezmejno čedni, poetični princ Julian (Isac Calmroth) – toksičen tip – iskati deviško nevesto. Agnes – ja, Pepelka – je favoritka, toda Elvira, anti-Pepelka, nora na princa in njegovo poezijo, se podvrže – po diktatu svoje dominantne mame – »popolni preobrazbi«, strašni »plastično-kirurški« torturi, ki ji res grizlijevsko »popravi« zobe, usta, oči, nos, obraz, nasmeh, postavo.

»Epsteinov seznam«

Jeffrey Epstein, falirani študent in nekdanji učitelj matematike na elitni zasebni šoli, ki je kar na lepem postal vsemogočen finančnik, je bil pedofil, serijski posiljevalec in organizator prostituiranja vitkih, športnih, svetlolasih, belih mladoletnic (vse tja do 14-letnic), za katere je bil prepričan, da jim itak ne bo nihče verjel (če bi slučajno začele razkrivati, kaj se jim dogaja), obenem pa je bil tudi tipični magnatski transhumanist, ki je hotel povzročiti čim večjo revščino in izstradati čim več revnih, da bi zmanjšal naseljenost planeta (kot da je lahko prenaseljenost večje zlo od transhumanističnega fašizma), in ki je nameraval svoj novomehiški ranč preleviti v »laboratorij«, v katerem bi svoje elitne gene evgenično – džingiskanovsko – razmnožil med množico »idealnih«, rasno »čistih« deklet in s tem izboljšal človeško raso. Po smrti naj bi njegov penis in njegovo glavo zamrznili.

Grega Repovž

25. 7. 2025  |  Mladina 30  |  Uvodnik

Uvodnik / V imenu denarja

Petek, 4. julij 2025, je bil črn dan za Slovenijo. Oziroma bi moral biti črn dan. Evropska agencija za okolje je objavila podatke o onesnaženosti evropskih mest. Naj zgolj v pojasnilo opomnimo, da smo leta 2025, ko predmet razprave v Evropi ni več, kako onesnažen je v kakem mestu zrak, temveč gre zdaj zgolj še za to, kako zelo je komu zrak uspelo izboljšati. Kakovost življenja leta 2025 niso več parkirišča za naše avtomobile, ampak dejansko njihova odsotnost. Zakaj? Danes res nikomur več ni treba dokazovati, da slab zrak ubija. Naj ponovimo: smo leta 2025. Samo leta 2022 je v Evropi približno 239 tisoč ljudi umrlo zaradi izpostavljenosti delcem PM 2,5.

Janko Lorenci

25. 7. 2025  |  Mladina 30  |  Kolumna  Za naročnike

Obvezno služenje vojaščine?

Dve sosedi (Avstrija, Hrvaška) sta uvedli obvezno služenje vojaškega roka, še nekaj takih držav pa je raztresenih drugje po Evropi, zlasti severni. Bi to nepriljubljeno, deloma celo osovraženo obveznost utegnili znova uvesti tudi v Sloveniji? To je mogoče že zdaj – če bi razglasili vojno stanje. A te nevarnosti za zdaj na srečo ni.

Kam z otroki čez poletje?

Številni starši imajo vsako poletje hude težave – ne vedo, kam dati otroke, ko so sami v službi. Delovno aktivni ljudje imajo na leto v povprečju od pet do šest tednov dopusta, šolskih počitnic pa je za kar 14 tednov. Veliko staršev se sicer lahko zanese na stare starše otrok, vendar tega privilegija nimajo vsi, še posebej ne priseljenci, katerih starši ne živijo v Sloveniji. Edina možnost, ki ostane, je počitniško varstvo, a to je drago in ni dostopno vsem staršem. Če vzamemo za primer zavod Mala ulica v Ljubljani: teden varstva tam stane 125 evrov za občane Mestne občine Ljubljana in 250 evrov za druge. To je malo več kot 500 oziroma 1000 evrov na mesec, kar je strošek, ki si ga socialno ogrožene družine ne morejo privoščiti.

Zagrizeni zbiralec podpisov Aleš Primc je spet v akciji

Za zakonom o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je zdaj res že dolga pot. Pobudniki pri Srebrni niti so ga v zakonodajni postopek vložili predlani, nato je bil sklican posvetovalni referendum, na katerem se je skoraj 55 odstotkov udeležencev odločilo za sprejetje zakona, ki bi urejal to pravico, v Gibanju Svoboda pa so potem v zakonodajni postopek vložili nov predlog zakona. Ta se ni pretirano razlikoval od prvotnega, le da je bila iz njega črtana možnost evtanazije. Določal je torej, da bi si smrtonosno učinkovino, do katere bi bili po presoji pristojne komisije pod določenimi pogoji upravičeni pacienti, posameznik vnesel izključno sam. Zakon je bil naposled potrjen v državnem zboru, a za vogalom ga že čaka še zakonodajni referendum.

Topovi Ursule von der Leyen

»Večji, pametnejši in ostrejši«. S to krilatico evropska komisija promovira predlog novega večletnega proračuna Evropske unije 2028– 2034, največjega doslej, s predvideno porabo 1985 tisoč milijard evrov v sedmih letih. Kaj je prioriteta, »maslo ali topovi«, je bilo na bruseljskih ulicah očitno že prejšnjo sredo, ko je predsednica komisije Ursula von der Leyen sredi počitniškega julija uradno predstavila predlog novega razreza: pred komisijo so protestirali kmetje in okoljevarstveniki, na približno 20 minut oddaljenem sedežu lobističnega Združenja evropske letalske, varnostne in obrambne industrije (ASD) pa so zagotovo praznovali.

Izraelska ministra v Sloveniji nezaželeni osebi

Zunanjim ministrom EU kljub temu, da Izrael krši pridružitveni sporazum z unijo, po dveh mesecih tuhtanja ni uspelo sprejeti niti enega ukrepa zoper državo, ki že 22 mesecev muči, strada in pobija Palestince. Sestali se bodo spet avgusta. A zakaj bi čakali tako dolgo? Slovenija se je odločila, da bo prvi korak naredila sama, in izraelska politika Itamarja Ben-Gvira in Bezalela Smotriča razglasila za nezaželeni osebi. S tem je postala prva država v EU, ki je sprejela tovrstni ukrep, čeprav so se prej zanj že odločile Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Združeno kraljestvo in Norveška. Omenjena politika veljata za najskrajnejša ministra v genocidni vladi Benjamina Netanjahuja.

Najnevarnejši človek v britanski politiki

Pred pomembnimi govori postane živčen tudi Nigel Farage. Nemirno stopa naokrog, preverja poudarke in mimogrede nahruli kolege – tako ga opisujejo novinarji in njegovi najtesnejši sodelavci.

Razprava o Natu je pokazala, da je Slovenija že doslej za obrambo namenjala več denarja, kot je bilo videti na papirju 

Minuli teden se niso oddahnili le v Gibanju Svoboda, ampak tudi v preostalih dveh koalicijskih strankah, torej v Levici in SD, in prav tako v opoziciji: bojna sekira je zakopana, referenduma o porabi treh odstotkov BDP za orožje do leta 2030 ne bo in za to ne bo uresničena nuklearna opcija, torej referendum o članstvu v Natu. Doživeli smo notranjepolitični vihar, po katerem pa je med strankami vendarle zavladala tako dolgo želena politična enotnost v zunanjih zadevah. Oddahnili si niso le v koaliciji, pač pa tudi v opoziciji. V SDS in NSi so se pri glasovanju vzdržali, češ da ne bodo reševali težav koalicije, dejansko pa so s tem storili prav to: predsedniku vlade so pomagali pri umirjanju razmer. Kdo je torej rekel, da se v Sloveniji politika ne more poenotiti?

Vlado Miheljak

25. 7. 2025  |  Mladina 30  |  Dva leva  Za naročnike

Knjigovodski in računovodski argumenti za Nato

Ponavadi nimam volje in potrpljenja za gledanje tovrstnih oddaj. No, tokrat sem naredil izjemo. In bilo je kaj videti in slišati. Namreč, če je kdo še naivno verjel, da so v ozadju nenadnega, nenačrtovanega in še pred nekaj meseci nepredstavljivega dviga vojaškega proračuna kakšni argumenti, pa naj se z njimi strinjamo ali ne, se je zmotil. Nobenega načrta, racionalnega razmisleka za juriš na omejeni državni proračun ni. Pač, nekdo je rekel, da je treba dati več, in smo rekli, da bomo dali. Nekdo je rekel, naj bo pet odstotkov, pa smo pristali na pet odstotkov. Malo smo se sicer sprenevedali, da pet ni pet, ampak dejansko tri. Golob je ob prihodu iz Haaga miril razburjeno javnost: »Edina zaveza Slovenije je zvišanje izdatkov na tri odstotke BDP do 2030.« Danes vemo zagotovo, da je to zavajanje in sprenevedanje. Zgolj računovodska čarovnija. Je pa politični razred prejšnji petek v DZ obeležil dan, ko so pojedli lastno besedo in umaknili izglasovane in napovedane referendume in to označili kot veliko zmago. Zmago!? Zmago nad samim seboj, nad lastnim ljudstvom ali kaj?

Prekarci vseh dežel, združite se!

Četrtek, 17. junij 2025, bi se moral v zgodovino zapisati kot eden prelomnih dni za slovenski sindikalni boj. Ne pretiravamo: slovenski prekarni delavci, torej pravno najmanj zavarovani delavci, so si tisti dan izborili pravico, ki je dotlej niso imeli. In ki je nimajo niti prekarni delavci drugod po Evropi.

Močni politični izjavi

Letos teče že 64. leto od ustanovitve Mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva v Kostanjevici na Krki. Simpozij je dal slovenskim umetnikom in umetnicam, Sloveniji kot družbi, pa tudi Kostanjevici, mestecu na Krki, občutek povezanosti s svetom. Kiparji in kiparke, ki so se ga udeleževali, so prihajali z vseh celin in Kostanjevica je bila nenadoma v središču sveta. Ta ugledna in ena najstarejših slovenskih mednarodnih institucij je leta 1999 dobila status kulturnega spomenika državnega pomena.

Propalestinski bojkot festivalov

V tem času vsako leto tradicionalno objavimo tako imenovani festivalski plonklistek, Mladinin poletni vodnik po bližnjih glasbenih festivalih, a letos so razmere drugačne. Zdaj je pomembneje opozoriti, na katere festivale ne iti, saj obstaja velika verjetnost, da bodo bajne vsote, ki jih boste odšteli za ogled koncerta svojega najljubšega benda in za galono razredčenega piva v plastičnem kozarcu, posredno sofinancirale genocid v Gazi. Po novem si namreč več kot 80 glasbenih festivalov v Evropi in Avstraliji lasti ameriški investicijski velikan KKR, ki med drugim veliko vlaga v izraelsko obrambno, tehnološko in vojaško infrastrukturo, finančno pa obvladuje tudi nepremičninski trg na območjih, ki so bila nasilno odvzeta Palestincem. Kot je v odprtem pismu napisala koalicija glasbenikov, ki je prejšnji mesec kolektivno bojkotirala londonski Field Day, enega od festivalov, po novem potekajočih pod pokroviteljstvom KKR, so »festivali pomembni prostori za praznovanje človečnosti, zato ne bi smeli, posredno ali neposredno, biti finančni vir genocida«.

Izredna zamenjava stanovanja

Državni zbor je prejšnji teden sprejel popravke stanovanjskega zakona. Kljub priporočilu zagovornika načela enakosti že aprila letos in pozivu širokega kroga organizacij, ki delujejo na področju nasilja in človekovih pravic, prejšnji teden ob sprejemanju zakona neposredno v državnem zboru predlagatelj, to je ministrstvo za solidarno prihodnost, priporočilu oziroma pozivu ni prisluhnil.

Heni Erceg

25. 7. 2025  |  Mladina 30  |  Hrvaška  Za naročnike

Kako naprej?

Čoln je z močnima vrvema privezal k tamariski, s tem zaprl dostop do male plaže in poškodoval deblo krhke rastline počasne rasti, ki nikakor ni primerna za privezovanje čolnov. Toda nihče se ni odzval, nihče ga ni opozoril, njegovo početje so spremljali le pogledi izpod čela in molk. Nič čudnega, saj vsak od nas ve, da bi bil, če bi skušal vzeti v bran tamarisko in plažo, deležen groženj z nasiljem in mantre, ali mar res ne vemo, kdo je. Seveda je branitelj, brez katerega ne bi bilo ne Hrvaške ne tamariske in, bogami, tudi nas ne. Zato smo vitezov odhod, najverjetneje v enega od apartmajev, ki jih ima na bližnji vzpetini, pospremili z molkom, tamariska pa je ostala trpeče upognjena pod silo močnih vrvi. To je samo kratka črtica k vprašanju, kaj se je zgodilo s Hrvaško, ki že doslej ni bila ravno raj za tiste maloštevilne, ki prezirajo donosno braniteljsko manipulacijo z vojno, mitomanijo junaštva in ustaško propagando.

dr. Bogomir Kovač

25. 7. 2025  |  Mladina 30  |  Ekonomija  Za naročnike

Negotova sedemletka

Sedmi večletni proračun EU za obdobje 2028–2034 je evropska komisija (EK) predstavila sredi julija 2025, po februarski napovedi sprememb. Novi večletni finančni okvir (MFF) prinaša precejšen zasuk v dosedanji fiskalni politiki EU. To velja za njegov obseg, pa tudi za vire financiranja in strukturo trošenja. Takšen proračun unije določajo spremenjene notranje in zunanje okoliščine, poudarja von der Leynova. Pomeni ključno merilo ekonomskega delovanja nove komisije, tudi njene politične legitimnosti. Njegovo sporočilo je nedvoumno. EU lahko preživi v novi geostrateški bitki z ZDA, Kitajsko in drugimi s povečano fiskalno centralizacijo, finančno fleksibilnostjo in učinkovitejšim razvojnim fokusom. V ospredju sta dve novi prioriteti (konkurenčnost, obramba), v ozadju pa se bo bila bitka glede novih virov in zadolževanja, starih in novih deležnikov proračuna. To bo pravi test novih geostrateških ambicij EU in želenega razvojnega preboja. Predlogi ekonomskih sprememb bodo za večino članic in interesnih lobijev politično nesprejemljivi. In to je največja zagata tega nesporno pogumnega zastavka EK.