#k# Prelistaj izdajo

Heni Erceg

7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Hrvaška

Komentar / Muzej mraka

Taborišče je bilo eno najokrutnejših od vseh, kar jih je hrvaška vojska leta 1992 vzpostavila na ozemlju Bosne in Hercegovine, delovalo je v Mostarju, sedežu paradržave Herceg-Bosne, nedosanjanih sanj o priključitvi zahodnega dela BiH Hrvaški. Pogosto je bilo v taborišču hkrati zaprtih tudi po 6000 civilistov, žensk in otrok, to je bil kraj zverinskega nasilja nad dotedanjimi sosedi, Bošnjaki. Pretepali so jih, stradali, zapirali v samice, sodniki haaškega sodišča so med procesom proti voditeljem Herceg-Bosne slišali pretresljiva pričevanja o mučenju v Heliodromu, o peklu samic, dokazana je smrt vsaj 27 zapornikov iz Heliodroma, ki so jih poslali na delo na prvo bojno črto v Mostarju.

dr. Bogomir Kovač

7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Ekonomija

Komentar / Vprašanje miru

Golobov obisk Ukrajine je minil v dobri evropski maniri, nenapovedan in tajinstven zaradi varnosti, politično pa predvidljiv in vsebinsko prazen. Slovenski politični obiski v Ukrajini imajo predvsem notranjepolitično naravo, namenjeni so bolj domači kot tuji javnosti. Janša je Kijev obiskal pred lanskimi volitvami, Golob ob prvih resnih težavah svoje vlade. Janša je volitve že izgubil, Goloba to verjetno še čaka. Ukrajinska vojna s svojo zamotano strukturo vzrokov in dolgo zgodovino ni politična panaceja za nikogar, ne za vpleteni državi in tudi ne za vse bolj polariziran svet. Zato ti obiski in zaklinjanja na pravično vojno rešitev namesto nujnosti miru potrjujejo banalnost našega zla, celo pietetne zgodbe tod dobijo groteskno naravo. Ko politiki govore in prižigajo sveče, vojaki in ljudje umirajo, družbe razpadajo in svet tone v kaos. Zato je ukrajinsko-ruska vojna zgodovinsko prelomna, vzroki zanjo niso preprosti, še manj so predvidljive posledice. EU je nastala po drugi svetovni vojni ob reševanju nemškega vprašanja. Očitno lahko na pragu tretje svetovne vojne zaradi ruskega vprašanja in opletajoče ameriške hegemonije tudi razpade.

Janko Lorenci

7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Kolumna

Negotovost / Ali premier ve, kaj hoče?

To je bil kozolec desetletja: Robert Golob na POP TV govori o osebnih rečeh, svoji partnerki in otrocih, živalih, nato pa navrže, da reform morda ne bo. A vse do te izjave so bile reforme zanj, za vlado in koalicijo popek sveta. No, pri zdravstveni reformi bomo vztrajali, je rekel, pri drugih pa le, če bomo zanje pridobili ljudstvo.

Bernard Nežmah

7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Pamflet

Komentar / Boj se osvoboditeljev!

Kot pravi mojster šova se je izkazal ljubljanski župan Zoran Janković, ki je namesto na tiskovko novinarje naložil na avtobus, s katerim je kot rutinirani turistični vodič z mikrofonom pod brado prevažal sedmo silo po mestnih gradbiščih. Z izleta sta odmevala dva njegova stavka.

Vlado Miheljak

7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Dva leva

Komentar / Bastilja janšizma

Procesi razkrajanja in profesionalne degeneracije javne RTV niso enkratni in posebni v svetu novih, defektnih demokracij, so pa morda bolj drastični. Antun Vrdoljak, vsesplošni in nenehni konvertit, sicer pa filmski režiser, avtor tudi številnih partizanskih filmov (denimo svojčas odmevnega U gori raste zelen bor), kasneje pa avtor domoljubnih epopej domovinske vojne, denimo o spornem junaku Gotovini (General, 2019), je svoj zenit dosegel, ko je pod Tuđmanovim patronatom mesaril po hrvaški javni televiziji ter razglasil, da mora biti »HRT katedrala hrvaškega duha«. Zlovešča napoved se je hitro uresničila in na HRT je zavladalo srhljivo enoumje, zatiranje vsakršne kritike, še zlasti na račun Tuđmana. Ni izbiral besed in postopkov, ko je šlo za čiščenje »katedrale hrvaškega duha« od »Srbov in komunjar«. Po pisanju portala Index.hr je za Dražena Budišo izjavil, da mu ne gre verjeti zaradi »bizantinske krvi«, navijaško skupino Bad Blue Boyse pa razglasil za »huligane, ki jih je treba mlatiti do krvi«. Zakaj? Ker so žvižgali Tuđmanu, ko se je odločil NK Dinamo preimenovati v NK Croatio.

Grega Repovž

7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Uvodnik

Uvodnik / Čas za preiskavo

Nekatere teme potrebujejo čas. O nekaterih dogodkih se včasih več let ni mogoče pogovarjati, ker so nas, ko so se zgodili, tako izčrpali, tako obremenili, da nam je pogosto že sama misel nanje pretežka. In med te teme za malodane celoten planet spada prav epidemija. To seveda ni še en zapis o epidemiji covid-19, ampak o tem, da bo nekatere dogodke, ki so se zgodili zlasti v prvem letu epidemije, vse težje raziskati, vse manj bo dokumentov, ki jih danes odgovorni še morajo hraniti, vse manj ljudi se bo verodostojno spominjalo dogodkov, vse težje bo iz tistega časa potegniti kakšno prihodnje znanje. Še najtežje pa bo tiste, ki so bili odgovorni za to, da sprejemajo odločitve, pripraviti do tega, da bodo javnosti pojasnili, kako so se sprejemale te (zdaj vemo, da napačne) odločitve.