-
22. 8. 2025 | Mladina 34 | Za naročnike
-
22. 8. 2025 | Mladina 34 | Hrvaška Za naročnike
Novinarka RTL Danka Derifaj je leta 2021 prišla v Split, da bi pripravila prispevek o stanovanjski zmešnjavi v naselju Žnjan, ki je zraslo na privlačnem mestu ob morju. Vstopila je v kraljestvo kvadratnih metrov stanovanj po zasoljeni ceni, ki so jih gradila sumljiva gradbena podjetja; nekatera so propadla, lastniki in arhitekti drugih so končali za rešetkami. Celotna betonska gmota še dandanes nima uporabnega ali kakega drugega dovoljenja, stanovalci tožijo drug drugega, ker se ne ve, kaj je čigavo. Prav o uzurpaciji tuje strehe je na povabilo predstavnikov stanovalcev prišla poročat novinarka Danka Derifaj, ki je pravilno sklepala, da je preobrazba strehe tujega stanovanja v svojo trato nezakonita in da je primer zanimiv za javnost. V glavnem, reportaža o naglem širjenju uglednega stanovalca Žnjana na površine, ki sodijo k skupnim prostorom zgradbe, je bila objavljena, stanovalec je zaradi »vdora v zasebni prostor« poklical policijo, ta pa je ugotovila, da s prihodom novinarke na skupno streho njegova pravica do zasebnosti ni bila kršena.
-
22. 8. 2025 | Mladina 34 | Ekonomija Za naročnike
Za BBC je Slovenija miroljubna destinacija
Slovenska turistična industrija bo leta 2025 poleg farmacije vodilna slovenska gospodarska dejavnost. Od leta 2022 vsako leto raste hitreje od domačega gospodarskega povprečja in zadnja leta presega tudi evropske razvojne trende. Toda njegova zmerna rast je del obstoječe strateške usmeritve (Strategija 2022–2028) in običajno tudi dokaz trajnostne naravnanosti. Slovenija je majhna, toda atraktivna turistična destinacija, spada med pionirje trajnostnega turizma. Velja za vse bolj priporočeno izbiro, ni prenatrpana s turisti in je lahko dosegljiva. Turizem je hkrati eden najpomembnejših gradnikov naše identitete, s katero se krepi ugled države. Letošnja tridesetletnica delovanja Slovenske turistične organizacije (STO), pa tudi sto dvajset let delovanja Turistične zveze Slovenije (TZS) sta dober dokaz institucionalne trdnosti in pomembne stabilnosti pri vodenju turistične dejavnosti. Te avtonomije druge panoge niso dosegle in zato razvojno tudi niso tako uspešne. Letos slovenskemu turizmu daje poseben ton EPK Nova Gorica, morda bo to poslanstvo čez štiri leta prevzel Tour de France. Vmes pa je še veliko možnosti in priložnosti za izboljšave in napredek.
-
22. 8. 2025 | Mladina 34 | Kolumna Za naročnike
Igro vodi Trump, EU je statist
Srečanje Trump-Putin bi se lahko končalo kakorkoli, z naglo prekinitvijo, z javno ali skrivno kupčijo na račun Ukrajine, z razglasitvijo velikega preboja … Kaj v resnici je srečanje prineslo, pa ni jasno niti post festum. Pod črto se vendarle zdi: morda je konec vojne v Ukrajini nekoliko bliže. A kakšen konec?
-
22. 8. 2025 | Mladina 34 | Dva leva Za naročnike
Vendarle luč na koncu predora!? Luč že, a za zdaj še ni gotovo, ali je po dolgih treh letih in pol morije vendarle na vidiku izhod iz mračnega ukrajinskega tunela ali pač žarometi lokomotive nasproti drveče ruske kompozicije. No, vseeno pa je prav, da verjamemo in upamo na konec. Pa čeprav je ta konec s posledicami, ki so za Ukrajino veliko hujše, kot so si kdaj predstavljali. Že večkrat smo omenjali mirovna pogajanja daljnega marca/aprila 2022 v Istanbulu. In sedaj je morda primeren trenutek, da še enkrat rekapituliramo, kaj je bilo takrat domnevno na mizi ali vsaj pod njo. Prvi pogoj je bil, tako kot sedaj, da se Ukrajina odpove kandidaturi za Nato, ne pa tudi za EU. Nadalje naj bi vrnili ruski jezik in kulturo v dvojezična območja. Kaj bi bilo s statusom etnično mešanega, večinsko ruskega Donbasa; ali bi z veliko stopnjo avtonomije ostal v sestavi Ukrajine, ni bilo dorečeno. V istem času je nekdanji nemški kancler Schröder, ki je imel poslovne in posledično politične interese v regiji, s solo akcijami (po poročanju Politica na obeh vmešanih straneh!) nakazoval možne razpoke v takratnem diplomatskem ledu. Kam bi to v resnici pripeljalo, ne bomo nikoli izvedeli. Iz današnje perspektive pa je fantomski istanbulski dogovor vsekakor sanjski. Po treh letih in pol uničevanj mest, vasi, infrastrukture in predvsem na stotisoče pohabljenih ali ugaslih življenj bo Ukrajina dosegla veliko manj. Izgubila pa bo tudi Evropa. V času istanbulskih pogovorov je najglasneje in najbolj neposredno priganjal Ukrajince, da zavrnejo ponujene kompromise, Boris Johnson. Kasneje se je potuhnil, podobno, kot se je tudi potem, ko so Britanci skusili katastrofalne posledice brexita, ki ga je najglasneje agitiral in vsiljeval prav on. A ni kriv le Johnson, ampak celotno evropsko zavezništvo. V vseh dolgih mesecih vojne ni bilo enega resnega poskusa oziroma pobude za prekinitev morije. Še ko so v Švici lani junija organizirali mirovno konferenco, niso povabili Rusije. Mirovna konferenca, mirovni načrt brez enega od akterjev te vojne!? Kot da bi se perverzno šalili na račun vojnih grozot. In ti isti ljudje, ki so si takrat zamišljali mirovni načrt brez protagonistov vojne, se, odkar so namesto senilnega in zaspanega Bidna dobili za gospodarja norega in hiperaktivnega Trumpa, sramotijo in ponižujejo. V Washington niso spremljali Zelenskega kot pomembni in enakovredni člani čezatlantskega zavezništva, ampak je vse skupaj bolj spominjalo na spokorniško potovanje v Canosso. Karkoli že si kdo misli o Zelenskem in ozadjih vojne, so Ukrajinci vendarle predvsem žrtev z malo ali nič možnosti izbire. Resnični poraženci so »Evropejci«, ki so prodali ne samo ukrajinsko suverenost, ampak tudi lastno dostojanstvo, da bi ohranili vtis pomembnosti.
-
22. 8. 2025 | Mladina 34 | Uvodnik
V zadnjih letih, predvsem zaradi razvoja družbenih omrežij, je postalo poleg lažnih novic eno od glavnih orodij političnega boja zasmehovanje. Filmčki s TikToka in Instagrama, nam je to všeč ali ne, postajajo relevantno, predvsem pa močno orožje političnega boja, ustvarjanja družbenega vzdušja in tudi ideologije – torej tega, v kaj verjamemo. Zdi se obrobno, vendar ni. Vsi se namreč radi posmejemo, vsi radi vidimo, kako se kdo dela norca iz močnih in mogočnih ljudi – a ko je na delu psihologija, nam dejstvo, da vemo, čemu smo izpostavljeni, ne pomaga, da ne bi vse to na nas tudi vplivalo.
Iskanje brez piškotkov ni možno
