#k# Prelistaj izdajo

Dr. Bogomir Kovač

10. 10. 2025  |  Mladina 41  |  Ekonomija  Za naročnike

Zakaj je toliko bolniških odsotnosti?

Bolniške odsotnosti so še eden od akutnih problemov države v iztekajočem se letu 2025, ne zgolj v Sloveniji, temveč tudi v EU. Zadevajo namreč širok krog deležnikov in sistemskih vzrokov, zahtevajo holistični analitični pristop. Pomenijo objektivni ekonomski problem in hkrati sila občutljivo področje človekovih pravic. Razkrivajo zamotano odgovornost politike, biznisa in zdravstva, protislovja trga dela in socialne države. Absentizem kot začasna, trajna ali stalna nezmožnost za delo zadeva namreč vse nevralgične razvojne točke te države, od reforme zdravstva in socialnega varstva do konkurenčnosti gospodarstva in fiskalne krize države. Zato so strateški sistemski pristopi, različne politike in ukrepi tako težavni in težko rešljivi. Manjka nam ekonomske smelosti za potrebni menedžment absentizma na vseh ravneh, ni pravega političnega konsenza za vodenje sprememb. Ladja na tem področju pa nezadržno tone in z njo tudi konkurenčnost socialne države. Ne gre za leseno železo, temveč jedrni problem slovenske družbe.

N'toko

10. 10. 2025  |  Mladina 41  |  Žive meje  Za naročnike

Zeleno oboroževanje

Ko je spomladi 2022 Robert Golob zmagal na volitvah, smo živeli v precej drugačnem svetu kot danes. V medijskem etru so odmevale besede »okrevanje«, »prenova«, »rast« … Po kaosu epidemije, ki je nasledil desetletje rezov in gospodarskega kaosa, je bila Evropa končno pripravljena na novo politično usmeritev: na veliko vrnitev državnih projektov, nekakšen new deal za 21. stoletje, investicijski cikel, ki bo prinesel službe in stabilnost. Nosilec te preobrazbe iz neoliberalizma nazaj v socialdemokracijo naj bi bil zeleni prehod – energetska in infrastrukturna prenova, s katero bomo omilili učinke podnebnih sprememb. Nič nenavadnega torej, da je obdobje zelenega optimizma v središče političnega življenja Slovenije potisnilo dolgolasega direktorja energetskega koncerna. Le kdo bo znal bolje krmariti državo skozi zeleni prehod kot hipijevski biznismen, iskriva mešanica japija in alternativca (»najboljše zdravilo proti covidu je sonce!«)? Ko so zahodni mediji poročali o volitvah v Sloveniji, so Svobodo vsi označili za zeleno stranko.

Janko Lorenci

10. 10. 2025  |  Mladina 41  |  Kolumna  Za naročnike

Zabloda »gospe Erike«

Na svetu je veliko hudih stvari. Ena najgroznejših je trpljenje bolnih otrok. S to tematiko se je ukvarjala zadnja Tarča. Oddajo je bilo težko gledati, zlasti posnetke otrok, ki jih zadenejo tako imenovane redke bolezni.

Bernard Nežmah

10. 10. 2025  |  Mladina 41  |  Pamflet  Za naročnike

Dežela Alana Forda

Protikorupcijska komisija (KPK) je ena redkih državnih institucij, ki obravnava početja predsednika vlade Roberta Goloba. Običajno premier skliče tiskovko ali švigne v elitne oddaje dveh največjih televizij, kjer sam ocenjuje svoje delo, seveda s superlativi. S KPK je drugače, ta vztrajno vodi postopek in ne odneha, ko Golob pove, da je vse OK. Slednji si je zato omislil odvetniško legendo Stojana Zdolška, ki pred protikorupcijsko komisijo in mediji brani ministrskega predsednika. Zadnjič je tako v svojo pisarno pozval novinarje, da jim pojasni »stanje stvari«, a ko je zagledal novinarko Tarče, jo je nagnal, češ da nje ni povabil in da za to oddajo ne daje izjav. Preostali novinarji niso pokazali solidarnosti do kolegice in so kot izbranci ostali v prostorih advokata.

Vlado Miheljak

10. 10. 2025  |  Mladina 41  |  Dva leva  Za naročnike

Lovilec dronov

Militaristični megalomani in špekulanti so stoletja sanjali o zidovih, pregradah, ki naj bi ločili in ščitili »naš svet« pred zavojevalci in prekupčevalci. Najbolj znan je tako imenovani Veliki zid na Kitajskem, ki upravičuje svoje ime, saj je v stoletjih (prvi zametki zidu so se pojavili že pred našim štetjem) nastalo okrog 21 tisoč kilometrov kamnite utrdbe, ki bi naj varovala vsakokratno cesarstvo pred barbari. No, dejansko pa je imel tudi trgovsko-carinsko funkcijo. Pravega učinka, ne obrambnega in ne trgovsko-carinskega, pa nikoli ni dosegel. Tudi v novem veku podobnih sanj nikoli niso opustili. Tako so se med različnimi sovražnimi svetovi vzpostavljale obrambne linije. Zlasti po prvi svetovni vojni. Fašistična Italija je gradila (in nikoli v celoti dokončala) tako imenovani Alpski zid, fortifikacijsko linijo od ligurskega morja do Istre. Kraljevina Jugoslavija je na Rapalski meji Italijanom odgovorila z obrambno linijo, poimenovano po generalu Leonu Rupniku.

Grega Repovž

10. 10. 2025  |  Mladina 41  |  Uvodnik

Uvodnik / Zadnji tedni

Avgusta 2020 sta prizadevna lastnika kmetije Veles iz Šentjanža na Facebookovem profilu objavila kratko črtico o življenju os, s poudarkom na avgustu, ko se njihovo življenje začne iztekati.