MLADINA Trgovina
  • Bernard Nežmah

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Janez Hladnik: Od Triglava do Andov

    Ko so leta 1978 izšli v Argentini, so bili v Sloveniji prepovedano blago, omenjajo namreč partizanske in komunistične poboje. Njihov današnji pomen pa je drugje, prinašajo vsaj štiri izkušnje zgodovine. Najprej ponazarjajo duha časa na Slovenskem v prvih desetletjih 20. stoletja. Nato osrednji del, ko je leta 1936 duhovnik Hladnik odpotoval služit Bogu med slovenske izseljence v Argentino. V zgodovino se je zapisal v času povojnega evropskega emigrantskega vala, ko je pri predsedniku Peronu izposloval dovoljenje, da se deset tisoč slovenskih beguncev pred komunističnim nasiljem lahko naseli v državi pod Andi. Kako je to potekalo? – Država, ki je iskala delovno silo, jim razen odprtih vrat ni ponudila nič. Hladnikov krog je sprejemal prišleke, jim iskal začasna bivališča, kupoval zemljišča, na katerih so zgradili slovenska naselja, ustanavljal šole, gradil cerkve in postavljal kulturne domove. Čeprav je bil hvaležen Peronu, je postal njegov moralni oponent zaradi predsednikovega donjuanstva in se v času diktature znašel celo v zaporu. Posebej pomenljiv je njegov obisk domovine konec petdesetih let. Lahko si je predstavljati polno cerkev v Kostanjevici, kjer je imel mašo in pridigo človek, ki je v milje partijskega enoumja prišel iz drugega sveta. Duhovnik, ki so ga preganjali že v kraljevini Karađorđevićev, je izkusil, da celo diktature niso večne, in tako je popisal nemogoče srečanje med škofom Vovkom (ki so ga udbovci zažgali na vlaku) in policijskim ministrom Mačkom (ki je imel na duši povojne poboje). V trenutku zapetosti je škof spregovoril: »Naj skoči maček na vovka, ali naj se vovk zapodi v mačka?« Maček se je zarežal, led je bil prebit in dialog je stekel. Hommage prezrti osebnosti slovenske zgodovine, ki ji na Slovenskem ne stoji noben spomenik v poklon. Več

  • Matej Bogataj

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Arto Paasilinna: Ladjar z lepimi nogami

    Finski pripovednik Arto Paasilinna (letnik 1942) je morda – vsaj med tistimi, ki smo jih dobili v prevodu – najprepoznavnejši avtor in tudi začetnik blago komične skandinavske pisave, ki je dobila kar precej posnemovalcev in postala tako rekoč franšiza, vendar brez uspešnosti tamkajšnje kriminalke, pri kateri gre za vrhove žanra. Po tistem, ko so se za zajcem na podeželje zapodili urbani zaležanci in so bile v gozdovih obešene lisice, se je vsul plaz raznih stoletnikov, ki zbežijo skozi okno, in babic, ki odločno in vitalno prekinejo upokojensko rutino. Zdaj, pri Ladjarju z lepimi nogami, pa se nam zdi, da je začel Paasilinna oponašati svoje oponašalce. Tako dobesedno ponovi štose s kovčkom z denarjem in popiše zvijačnosti dobrodušnežev, ko naletijo na kriminalne profesionalce in jih nazadnje uspešno uženejo v ladijski rog za meglo. Več

  • Vesna Teržan

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Kultura  Za naročnike

    Žveplo, kalijev nitrat in oglje

    Kamničani so tako rekoč 156 let živeli na sodu črnega smodnika, vse od druge polovice 19. stoletja pa do leta 2008. To je dolga doba, ki je prinesla neštete zgodbe in prelomne dogodke. Prav te so zajeli v prikazu zgodovine kamniške smodnišnice na razstavi v gradu Zaprice, kjer domuje Medobčinski muzej Kamnik. Razstava predstavi razvoj tovarne, pa tudi usode prebivalcev ter delavk in delavcev v barutani, kot se je smodnišnica imenovala v času Kraljevine Jugoslavije. Po 2. svetovni vojni je imela status vojaške industrije in je dobila preprosto ime Podjetje Kamnik. Razvoj je šel naglo naprej in leta 1974 so jo preimenovali v Kemijsko industrijo Kamnik (KIK). To ime je nosila do bridkega konca pred natanko desetletjem. Več

  • Borka

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Plošča

    Jorja Smith: Lost & Found

    Britanski glasbeni milje tako rekoč vsako leto proizvede kakšno »zvezdo v nastajanju« iz soulovskega in R & B-jevskega predalčka. A dolgo nobena ni imela že pred snemanjem prvenca tako v pop sijočih in segajočih referenc kot dvajsetletna Jorja Smith: Kendrick Lamar, Kali Uchis, Drake, Stormzy ... je le nekaj imen, s katerimi je že kakšno zagodla. A plošča Lost & Found ni razočaranje (samo) zaradi velikih pričakovanj, ampak tudi zaradi blede produkcije brezobrazne in prenaličene radijske muzike, ki seže od preštevilnih (akustičnih) balad do spominov na R & B-jevsko klasiko devetdesetih let. Kako zamujena priložnost je plošča, najbolje ponazarja razlika med njeno vsebino in nedavnimi Jorjinimi živimi nastopi. Izgubljeno in najdeno ter pozabljeno. Več

  • Goran Kompoš

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Plošča

    Lily Allen: No Shame

    Britanski zvezdnici so ob izidu prejšnje plošče pred petimi leti očitali zagledanost vase in vzvišenost; ob tem, da je odraščala na očeh javnosti, je to verjetno še najmanj presenetilo njo samo. Na novi plošči spet govori o sebi, tokrat predvsem o razpadlem zakonu, s katerim je v minulih dveh letih polnila britanske tabloide. Toda po novem sarkazem zamenja z iskrenostjo in pri triintridesetih o vplivu pop zvezdništva na zasebno življenje piše bolj zrelo. Ker odkrito spregovori tudi o svojih napakah, se pogosto znajde na spolzkem terenu patosa, a jo tam pred zdrsom reši lahkoten, nepretenciozen, celo igriv elektronski pop, ki najbolj očara v poletnih dancehallastih popevkah. Ja, Lily Allen z novo ploščo naredi »brezsramen« korak v pravo smer. Več

  • Borka

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Plošča

    Jay Rock: Redemption

    Kendrick Lamar pravi, da je Jay Rock njegov mentor in starejši brat. Skupaj sta leta 2005 postala prva protagonista novonastale ekipe Top Dawg Entertainment in potem je bil Jay njen prvi član, ki je podpisal pogodbo z založbo velikanko. To se je kasneje sicer izkazalo za napačno potezo in njegov vzpon je bil počasnejši od pričakovanega. Bivši tolpaš zdaj streže s tretjo ploščo, z najpreračunljivejšim strelom v glasbeno sredino doslej. Redemption je precej obtežen z melodičnimi hakeljci, popovskim poliranjem in dramatičnim epskim instrumentarijem, a v brezno šablonskih popevk ne zgrne povsem. Jay Rock je le preveč uličarski, da bi jo ubral po poti modno pojočih raperjev. Opotekava hoja po robu. Več

  • Gregor Kocijančič

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Svemirko: Tunguzija

    Hrvaški romantik Svemirko z novo ploščo upravičuje sloves enega pomembnejših balkanskih indie glasbenikov, ki si ga je suvereno pridobil z izjemnim prvencem Vanilija. Je predstavnik zvoka, ki je v globalnem kontekstu izjemno relevanten, pri nas pa nenavadno zapostavljen. Številni ga primerjajo s kanadskim kantavtorjem Macom DeMarcom, čeprav v njuni glasbi težko najdemo očitne vzporednice. Bolj kot glasbene prvine ju vežejo ležernost, neobremenjenost in igrivost. Ta zaznamuje številne vidike Svemirkovega delovanja: od besedil in intervjujev do koncertov, na katerih se ob spremljavi benda razigra do skrajnosti – kot denimo v ljubljanskem klubu Channel Zero, kjer je koncert odigral kar v spodnjih hlačah. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Subverzivna provokatorka

    Ko je uvodoma v rdečem jetijevskem kožuhu in s pokrivalom v obliki vulve odrepala naslovni komad z zadnje plošče Rub (2015), je bilo ob razmeroma zadržanem odzivu najprej videti, da se kanadski provokatorki Merrill Nisker, bolj znani kot Peaches, v ljubljanskem Kinu Šiška obeta naporen večer. Za to, da svoj koncertni šov, s katerim navdušuje množice po vsem svetu, spravi v rdeče obrate, pač preprosto potrebuje motivirano občinstvo. No, ko je tretji komad Vaginoplasty v perfektni slovenščini napovedala z »this is a song about moja velika pička« in požela glasne ovacije, je postalo jasno, da je strah odveč. Udeleženci otvoritvenega dogodka letošnje Parade ponosa so zelo dobro vedeli, kdo in kaj je glasbenica, ki že dve desetletji prevprašuje teme spolne identitete, (queerovskega) seksa in levičarske politike. Več

  • Marjan Horvat

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Kultura  Za naročnike

    Joan Fontcuberta, fotograf, pisatelj in univerzitetni profesor, prejemnik ugledne nagrade hasselblad

    Podobe, ki jih je katalonski umetnik Joan Fontcuberta ustvaril v zadnjih 35 letih, so nenavadne. Pri prvem projektu, naslovil ga je Skrivna favna (1987), je predstavil fotografije živali, ki sta jih s sodelavcem Perom Formiguero našla v arhivih pokojnega nemškega zoologa dr. Petra Ameisenhaufna. Med njimi sta denimo cercopithecus icarocornu, ki spominja na krilato opico z rogom, in olenoglypha polipodida, kača z 12 nogami. Pri projektu Umetnik in fotografija (1995) je predstavil fotografije, ki so dokazovale, da so najpomembnejši španski umetniki 20. stoletja, Pablo Picasso, Joan Miró, Salvador Dalí in Antoni Tàpies, svoje najbolj znane slike ustvarili na podlagi fotografij. V Sputniku (1997) je predstavil zgodbo sovjetskega kozmonavta Ivana Istočnikova, ki je leta 1968 med orbitalnim poletom zapustil raketo Sojuz 2, astronavti Sojuza 3 pa naj bi bili ob poznejšem pregledu kapsule našli le steklenico vodke s sporočilom. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    22. 6. 2018  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Odbita šola

    Da je ena izmed dijakinj videti kot mlada verzija Vesne Györkös Žnidar, je vse, kar lahko rečem o tejle gavnerski komediji, nadaljevanju nemških megahitov Fak ju, šola in J... se, profesor, ki je nad sabo tako navdušeno, da se kar ne neha – traja dve uri, vsi vici pa že videni in slišani v holivudskih »originalih« iz druge, tretje in četrte roke. Več