MLADINA Trgovina
  • Umetnica kot korporacija

    Jennifer Lyn Morone je ameriška umetnica, ki se že dobra tri leta posveča umetniškemu problematiziranju skrajnega kapitalizma in žgočemu vprašanju o skladiščenju in trgovanju z osebnimi podatki posameznika. V sklopu satiričnega umetniškega projekta Jennifer Lyn Morone Inc, ki ga te dni predstavlja ljubljanska galerija Aksioma, se je umetnica registrirala kot korporacija. Vsak vidik svojega življenja in vse podatke, ki jih proizvaja s svojim obstojem, je spremenila v biznis. Pri tem je prisotna tudi pretkana besedna igra z etimološkim izvorom besede: korporacija izhaja iz latinske besede corpus, telo – (in)korporirati je torej »združevati v eno telo«, uteleševati. Umetnica je s tem, da je svojo identiteto spremenila v podjetje, postala utelešena korporacija. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Film

    Medved Bamsi in čarovničina hči

    Švedski animirani film Medved Bamsi in čarovničina hči – nova dogodivščina medvedka Bamsija, švedskega nacionalnega junaka, ki je že zdavnaj dobil svoj Disneyland (v Kolmårdnu), – se dogaja v gozdu, med živalmi. Tu je Lonja, lisička, hči čarovnice, ki jo živalska družba zavrača, izključuje in demonizira – ne pusti ji, da bi se vklopila. Preveč je »drugačna« (čarovnica!), predsodki živalske družbe pa so prehudi. Tu je voluhar Krez, ki v Bobrovem jezu odkrije zlato, zato sklene, da ga bo razstrelil – do zlata bo prišel, pa četudi bo njegov pohlep zalil vse okoliško prebivalstvo. In tu je še Bamsi, ki skuša to preprečiti. A da bi to preprečil, mora moči koalicijsko in solidarnostno združiti z Lonjinimi čarovnijami. Kot rečeno: film se dogaja v gozdu, med živalmi. In tu je poanta: celo živalim – jebeni analogni naravi! – kapne, da so predsodki slepi, pogubni in kontraproduktivni in da je rešitev – in prava čarovnija – solidarnost, ne pa diskriminacija. (Kinodvor/Kinobalon) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Film

    100 metrov

    Portugalskih filmov k nam – vsaj na redni spored – ni kaj dosti, še hitov ne. Film 100 metrov je velik portugalski hit, govori pa o krizi, ali bolje rečeno – kako jo premagati, preseči, odpraviti. Portugalska je bila, to dobro vemo, pacient. Kot Španija, Irska in Grčija (oh, in Slovenija). Recept je preprost: če hočete zlomiti krizo, potrebujete veliko garanja, pridnosti, vztrajnosti in strukturnega prilaganja, ja, železno voljo, a tudi strogo varčevanje – v tem primeru dieto. V filmu 100 metrov namreč krize ne doživi Portugalska, temveč njen uslužbenec, Ramón Arroyo (Dani Rovira), družinski človek, ki pridno in trdo dela, a nenadoma dobi občutek, da se vse težje premika. Misli, da je to od stresa, od ubijalskega dela. Rutinsko gre na pregled, zdravnik pa sporoči: multipla skleroza. Čez eno leto ne boste mogli več prehoditi niti 100 metrov! Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Film

    Izginotje

    Oddelek Q – okej, danska serija mračnih, morbidnih, anksioznih kriminalk, posnetih po romanih Jussija Adler-Olsena – je najboljše prihranila za konec, za apokaliptični finale neonoir trilogije (Ženska v kletki, Fazanarji, Izginotje), ki sta jo pilotirala depresivni, kaotični Carl Mørck (Nikolaj Lie Kaas) in umirjeni, urejeni Assad (Fares Fares), »alkoholik in Arabec«, ateist in vernik, detektiva iz oddelka Q, specializiranega za zastarele, nerešene primere, kri polpreteklosti, znoj zgodovine, dekadenco elit, brutalnost vsakdanjega življenja in redke nasmehe. Sporočilo, izpisano s krvjo, tokrat, v Izginotju, pride v steklenici, ki jo naplavi morje. Videti je kot znamenje, a je klic na pomoč – kot ugotovijo forenziki, je trohneče sporočilo, ki ga je poslal P., napisano z otroško pisavo in pošiljatelj se boji za svoje življenje. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Film

    Ti pretresljivi tresoči časi

    Ko gledate apokaliptične, distopične slike, nimate občutka, da se je tam – v tistem svetu – nenadoma nekaj pojavilo in vse porušilo, temveč da je od tam – iz tistega sveta – nenadoma nekaj izginilo in vse porušilo. Če hočete videti apokaliptične, distopične slike, potem morate na jadranske otoke, na Brač, Korčulo, Lastovo in Krk, tudi na polotok Pelješac, in si ogledati stavbe in prostore, v katerih so nekoč prikazovali filme, potemtakem nekdanje kinodvorane, ki pa to niso več. In ko so filme v njih nehali prikazovati, ko je film iz njih izginil, so dobile distopični videz. Delujejo mrtvo, zapuščeno, razpadlo – kot portreti konca sveta. Ko izgine film, ostanejo ruševine. Ko izgine film, izgine življenje. Več

  • Marjan Horvat

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Knjiga

    Opomin Italijanom in še komu

    Knjiga Varuhi žlice z obilo slikami in krajšimi besedili ponuja pričevanja 23 Slovencev in Slovenk, ki so med 2. svetovno vojno izkusili kalvarijo italijanskih koncentracijskih taborišč. Njene avtorice so fotografinja Manca Juvan, novinarka Saša Petejan in zgodovinarka Urška Strle, ki so se pravzaprav lotile širšega projekta ZRC SAZU o italijanskih koncentracijskih taboriščih. Ta na spletni platformi Varuhi žlice poleg knjige v angleščini vključuje še zapise o razstavi ter televizijski in radijski dokumentarec. Več

  • Bernard Nežmah

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Knjiga

    Frédéric Gros: Filozofija hoje

    Filozof Nietzsche je hodil tudi po osem ur na dan, saj je udejanjal idejo: kdor knjigo sestavlja med hojo, ni suženj drugih knjig. Rimbaud je šel peš iz nemškega Stuttgarta do italijanskega Livorna, v karavani dva meseca po afriški puščavi, še ko so mu amputirali nogo, je načrtoval, kam jo bo mahnil z leseno protezo. Ko je Rousseau postal izobčenec, ki so ga preganjali in mu zažigali knjige, mu ni bilo nič tako pri srcu kot dolgi sprehodi, s katerimi je zabijal dneve. Thoreau je prek hoje po gozdu stopal v dolg trenutek, ko se je zazrl sam vase, ne da bi vanj vdirala hrup in hahljanje mestne okolice. Kiniki niso poznali meja, bili so doma, kjer so hodili. Kant ni nikoli odšel iz svojega rojstnega kraja; ker je bil mož reda, je vsak dan odšel na sprehod, napisal eno stran, razvil eno misel in razdelal en dokaz. Benjamin je razvil osebnost mestnega postopača, ki se upira produktivnosti; nikamor se mu ne mudi, subvertira hitrost množice, saj se ustavi, da pogleda naokoli, privlačijo ga obličja, zavije s poti … Luksemburški park v Parizu je bil sanjski kraj za mladenke v cvetu let, poročene so iskale avanture, vdove pa tolažbe – vse med sprehajanjem; neokusno je bilo, če si se tja odpravil v paru. Gandi, ki je v Londonu hodil po 15 kilometrov, je boj za neodvisnost Indije zoper Angleže vodil z dolgimi pohodi svojih privržencev. Ko je Montaigne pri pisanju doživel blokado, se je pognal v hojo, da bi misli dobile nov vzgib. Več

  • Matej Bogataj

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Knjiga

    Stanisław Lem: Gospodov glas

    Lem, poljski in svetovno prepoznavni pisec znanstvene proze, se je v romanu Gospodov glas lotil znanstvenih paradigem. Z obskurnega mesta orumenele ezoterike se pojavi teorija, da so premori in premolki šuma v nevrinskem delu spektra ločila. Da ločujejo sporočila. Spodbujeni s škandalom ugotovijo, da se vesoljski šum dobesedno ponovi, ergo, nekdo ga uporablja za medij. Če hočejo sporočilo dekodirati, morajo špekulirati o tuji civilizaciji kot sprejemniku in zraven nujno tudi o naši. Več

  • Petra Tihole

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Dogodki

    OHO 2017, UGM Studio, Maribor 

    Že drugo leto se podelitev nagrade skupine OHO, osrednje nagrade za slovenske vizualne umetnike, mlajše od 40 let, iz ljubljanske galerije P74 seli v prostore Umetnostne galerije Maribor. Letošnji nominiranci Simon Hudolin - Salči, Anja Jelovšek, Gregor Rozman in Nina Slejko Blom se bodo z novimi oziroma še nerazstavljenimi deli predstavili na skupinski razstavi, žirija pa bo med njimi izbrala zmagovalca, ki bo razglašen ob odprtju. Lani je bil nagrajen Mark Požlep, še prej pa Lenka Đorojevič & Matej Stupica, Staš Kleindienst, Veli Silver, Tomaž Furlan ... Več

  • Petra Tihole

    26. 5. 2017  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Dogodki

    This is a Coup, Stara mestna elektrarna, Ljubljana

    O družbenopolitični realnosti našega časa govori tudi dokumentarni film This is a Coup, ki ponuja vpogled v vzpon grške Sirize na oblast in njeno pot od upanja Evrope do referenduma OXI, ki je bil njena največja zmaga in hkrati največji poraz. Na projekcijo filma prihaja tudi režiserka Theopi Skarlatos, ki je glavne akterje zgodbe – od Aleksisa Ciprasa in bivšega finančnega ministra Janisa Varufakisa do bivše predsednice parlamenta Zoe Konstantopulu in trenutnega finančnega ministra Evklida Cakalotosa – spremljala na vsakem koraku. Naredila je ostro in natančno analizo grških razmer. Več