• Vesna Teržan

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura  Za naročnike

    Oblikovalec, ki je uporabnim predmetom dal popolno obliko

    Oblika je popolna le takrat, ko sledi osnovni rabi predmeta. Italijanski oblikovalec Enzo Mari sploh ni stremel predvsem k popolnosti svojih oblikovalskih predmetov, bolj mu je šlo za jasnost, enostavnost in predvsem za socialni vidik, da bi bili njegovi izdelki cenovno dostopni vsem. Bil je oblikovalec, ki je delal za industrijo in za kapitalistični sistem ter ga hkrati poskušal spodkopati in mu nastaviti pasti. Veljal je za večnega upornika in je s svojo ostro kritiko ter tudi z delovanjem poskušal kapitalistični sistem spremeniti prav znotraj njegovega produkcijskega ustroja. V tem ni uspel, a je postal legenda italijanskega industrijskega in produktnega oblikovanja. Ni hotel biti zvezda, temu se je upiral, vendar je bil preveč pomemben ustvarjalec, da bi se lahko skril v anonimnost. S svojimi dejanji, deli in načinom razmišljanja je vplival na posameznike številnih generacij oblikovalcev po vsem svetu. Tako je nehote postal tudi velika osebnost svetovnega oblikovanja. Enzo Mari pa ni bil le oblikovalec uporabnih predmetov, bil je umetnik, mislec, aktivni državljan z jasnimi političnimi stališči. Drobec njegove ustvarjalnosti lahko zdaj vidimo tudi na 27. bienalu oblikovanja (BIO 27) v Ljubljani. Več

  • Jaša Bužinel 

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Plošča

    Soccer Mommy: Sometimes, Forever

    Tretji album indie prvakinje iz Nashvilla sopodpisuje vsestranski retronostalgik in filmski skladatelj Daniel Lopatin. Estetski okvir je tokrat spevni in melanholični alt/ pop rock iz zgodnjih let drugega tisočletja (à la Natalie Imbruglia in Avril Lavigne), prijetno dolgočasen v svoji mehkobi in prežet z duhom predmestne brezskrbnosti premožnih ameriških belskih najstnikov (podobno kot albumi Clairo in Olivie Rodrigo). A Lopatinovi avtorski vložki, sintetične zvočne barve in nesterilna produkcija albumu vdihnejo poseben karakter, razgibana selekcija komadov (tudi drznejših, kot je Unholy Affliction) pa mu zagotavlja mesto v letošnji »indie« smetani. Dobrodošla poživitev milenijske kitarske muzike iz pozne MTV dobe. Več

  • Gregor Kocijančič

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Plošča

    Drake: Honestly, Nevermind

    Kanadski R&B slavček Drake je presenetil z nenapovedano ploščo, na kateri se po dolgem obdobju enoličnih pop-rap izdelkov ponaša z dokaj radikalnim slogovnim zasukom: namesto čez hiphop beate tokrat srce izliva ob spremljavi ritmov generičnega (deep in tech) housa, s čimer se je pred leti posrečeno spogledoval s singlom Passionfruit, tokrat pa ustreli v prazno. Spodleti mu tudi pri skladbah, ki v pop kontekst vnašajo elemente klubskih zvokov Baltimora in New Jerseyja, kar se v teoriji zdi kot obetaven recept. Po lanskem poraznem albumu Certified Lover Boy od superzvezdnika sicer še zdaleč nismo pričakovali veliko, a z novim albumom ni dosegel niti teh ubogih pričakovanj: že uvodno skladbo odpoje v tako nerodnem falzetu, da ga ne more rešiti niti najbolj ekscesna količina autotuna. Več

  • Jaša Bužinel

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Plošča

    Zlatko Kaučič: Pogum pogumnih

    V živo posneta jazz rock suita briškega tolkalskega mojstra v izvedbi 11-članske zasedbe, ki jo sestavljajo učenci njegove šole Kombo, je posvetilo nepreračunljivemu altruizmu in refleksija na medkoronsko recesijo preudarnega mišljenja, prepredena z mislimi nekaterih izstopajočih osebnosti 20. in 21. stoletja. Vezivno tkivo je skupnostno muziciranje, pri katerem sozvočja funkovskih ritmov in bas linij štejejo prav toliko kot kolektivni izbruhi improvizirane ekspresije, monkovski hard bop gruvi ali kitarsko nažiganje v duhu Zappe. Aranžmaji so živahni, instrumentalni dialogi med glasbeniki vseskozi iskrivi, vse skupaj pa preveva duh pristnega glasbenega kolektivizma kot metafore za življenje v skupnosti. Več

  • Borja Borka

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Vid Vai: Laminar Flow

    Ljubljanski brkljač elektronske glasbe Vid Vai že dobro desetletje potiho, a konsistentno niza izdaje tako za domače kot tuje etikete. Čeprav zna zaviti marsikam – v bolj globoke, bolj dubovske ali bolj raziskovalne meandre (ob)klubskih muzik –, pa svoj pečat vtisne s svojstveno retro držo, s katero se redno obrača proti drugi polovici 90. let, proti stilskim spojem, ki prečijo rigidnost žanrskih konvencij. Njegov prvenec Laminar Flow to afiniteto povzema zavestno zavzeto in nič manj kot sijajno. Več

  • Bernard Nežmah

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Stephen J. Pyne: Ogenj

    Čeravno velja za uničevalca, ga avtor predstavi skozi historične perspektive kemije, pirotehnologije in biotehnologije. Tu so kajpak veliki požari: ko so pogoreli Neronov Rim, Moskva med Napoleonovim pohodom in London 17. stoletja. Največji je sicer gorel nepretrgano skoraj pol leta v Kanadi – leta 1950 – in požgal 1,4 milijona hektarjev gozdov. Njegov tekmec se je širil po borovih gozdovih Sibirije leta 1915 in proizvedel dimni oblak v velikosti Zahodne Evrope. Torej največji apokaliptični jezdec na svetu? Več

  • Matej Bogataj

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Antti Touomainen: Zajčji faktor

    Vse se začne kot čista psihedelija, kot mora; ogromen zajec, labirinti s preprekami, pred vso to kuliserijo pa nemočen, zato simpatičen bežeči posameznik, za njim močan streniran moški strašljivega videza in z nožem, ki v hipu, ko preganjani pomisli, da morda nože tudi meče in jih ima več, prvega res vrže in izvleče drugega. Nakar preganjalca skoraj čudežno do mirovanja potolče z zajčjim ušesom. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Dark Glasses/Occhiali neri

    Mlada angleška turistka (Leticia Roman) pride v Rim, ki ga ravno terorizira neznani manijak – svoje žrtve pobija po abecedi. Tudi turistka vidi umor, toda truplo izgine, tako da policija njeni zgodbi potem ne verjame. Trupla pa še naprej padajo – in to v njeni bližini. Na lepem policija oznani, da je zadeva ad acta, kajti morilec je naredil samomor, pred tem pa vse priznal. No, na koncu se izkaže, da je serijska morilka njena gostiteljica (Valentina Cortese), ki je v resnici klinično nora. Tako se je odvrtel slasher Dekle, ki je preveč vedelo, morbidni giallo, ki ga je leta 1962 vizualno efektno, elegantno, črno-belo posnel baročni fantazist Mario Bava. V njem najdete vse situacije, rituale in fetiše, ki bodo postali zaščitni znak gialla, špagetitrilerjev: odprte, javne, prazne, hladne prostore (ulice, trge, parke), ki se prelevijo v smrtno nevarne labirinte, misteriozne, srhljive telefonske klice, dolge, grozeče hodnike, tesnobne lifte, nemočno, nejeverno policijo, halucinacije, perverzno, morasto, irealno atmosfero, počasne, ritualne umore, ekspresionistične chiaroscuro kontraste in dementnega, mentalno povsem zblojenega, popfreudovskega morilca, ki spretno skriva svojo norost. Vse se odvrti v ritmu sanj, ki zlagoma mutira v ritem nočne more. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    The Janes

    V času, ko naj bi ameriško vrhovno sodišče razveljavilo sodbo (Roe v. Wade), s katero je leta 1973 legaliziralo abortus, tale sijajni dokumentarec o tajnem čikaškem feminističnem gibanju (Jane Collective), ki je ženskam pred letom 1973 omogočalo varne – in ilegalne – abortuse (v petih letih enajst tisoč), deluje kot akcijski načrt za boj proti novi patriarhalni represiji, očitnem odgovoru na gibanje #MeToo, in hkrati kot napoved grozot, trpljenja in ponižanja, ki čakajo ženske, prepuščene srednjeveški demonizaciji in gileadski inkviziciji. Zakaj je vsem tistim Janam uspelo? Kot pravi ena izmed njih: »To, da moški podcenjujejo ženske sposobnosti, nam je prišlo zelo prav.« (HBO Max) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Kozmoblisk

    Pixarjev Kozmoblisk, ki se hrani z Odisejo v vesolju, Gravitacijo in Neverjetnimi (kaj pa Wall-E, boste rekli), je zgodba o izvoru Kena Kozmobliska, neustrašnega intergalaktičnega rendžerja, akcijske figure, no, igrače, s katero se je v Svetu igrač igral mali Andy. Kozmoblisk je bil licenčni produkt, saj je nastopal v sci-fiju Kozmoblisk – prav v temle filmu, ki ga gledamo in v katerem z množico znanstvenikov obtiči na zelo, zelo oddaljenem planetu, kjer nastane kolonija, njegovi obupani poskusi, da bi se vrnil v orbito in pobegnil tej distopični puščobi, pa se sfižijo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Črni telefon

    Črni telefon, naslonjen na Beli trak, Visokega moža, Ostani z menoj in Tisto (okej, pa tudi Stranger Things), a posnet po noveli Joeja Hilla (umetniško ime Josepha Hillströma Kinga, sina Stephena Kinga), pokaže, kako sanje in filmi ne morejo več tekmovati s krutostjo in nasilnostjo resničnega sveta. Ne morejo ga dohiteti. Finneyju (Mason Thames), trinajstletnemu fantu iz primestja Denverja, sošolec – Robin, kung fu pretepač – leta 1978 pove, da je videl Teksaški pokol z motorko. To bi moral videti! Hudo! Ni boljšega filma! In res, Teksaški pokol z motorko je tedaj veljal za ultimativni grizlijevski šoker, ognjemet krutosti in nasilja. Toda Robin potem doživi nekaj hujšega od Teksaškega pokola z motorko – ugrabi ga moški, ki se pretvarja, da je čarovnik. Nikoli več ga ne vidijo. Ni prvi ne zadnji. Skrivnostni maskirani psycho, alias Grabež (Ethan Hawke), namreč serijsko ugrablja in pobija dečke. Kmalu zatem ugrabi tudi Finneyja. Najprej ga omami in zvleče v kombi – pri belem dnevu. Več

  • Izak Košir

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    Do 30/09
    Več

  • Stanka Prodnik

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Kaj je naslednja poteza Jadranke Rebernik in Andreja Graha Whatmougha? Mrk?

    »Nocoj ob 22.00 oddaje Odmevi ne bo na TV Slovenija 1. Razlog ni v tem, da je stavkajoči ne bi želeli pripraviti, pač pa zato, ker se je ’generalno vodstvo RTV Slovenija’ /.../ odločilo, da bo zaradi domnevne nevarnosti programske škode povzročilo prav to: programsko škodo, namreč. Namesto Odmevov boste gledali kratko informativno oddajo, ki je ne bomo mogli pripraviti siceršnji ustvarjalke in ustvarjalci te oddaje. Naš namen je bil /.../ pripraviti aktualno, obširno in poglobljeno oddajo z različnimi vsebinami. Gledalkam in gledalcem bi na kratko pojasnili, zakaj in za kaj stavkamo. Poročali bi o seji Programskega sveta RTV Slovenija /.../, pripravili intervju z morebitnim novim direktorjem/direktorico televizijskih programov /.../, pripravili bi politično soočenje predstavnikov parlamentarnih strank o predlaganih spremembah zakonov, ki urejujejo delo RTV Slovenija in medijev. Objavili bi tudi ekskluzivni intervju s predsednikom Evropske nogometne zveze (UEFA) Aleksandrom Čeferinom, ki je /.../ zagotovo ta čas najvplivnejši slovenski državljan. Vprašali bi ga, kako pojasnjuje družbeno odgovornost, ki je eden izmed stebrov njegove organizacije, kakšne so podobnosti in razlike med evropskim modelom športa in vlogo javnih radiotelevizij na naši celini. /.../ In seveda, kako (tudi) kot pravnik in odvetnik razume svobodo, avtonomijo in odgovornost novinarstva. Intervjuja ne bo, ker je snemanje odgovorna urednica danes dopoldne izrecno prepovedala. Skratka, 20. junija 2022 odgovorna oseba na javni RTV sredi (demokratične) Evrope prepove in /.../ prepreči izvedbo ekskluzivnega intervjuja z osebnostjo svetovnega formata, ki je ne moremo gostiti vsak dan. Na aktualno temo. V njegovi lastni domovini. Ker seveda gre za predsednika pomembne mednarodne organizacije (in po funkciji tudi podpredsednika svetovne nogometne zveze FIFA), to ni ostalo neopaženo. Žal te in take oddaje, kakršno smo snovali, danes ne bo na spregled, in to samo zato ne, ker so se ’odgovorni’ odločili v škodo gledalk in gledalcev ter ustanove, ki naj bi jo vodili in branili. Že mogoče, da je prav današnje črtanje Odmevov ’v korist’ kratke oddaje najbolj nazoren dokaz, koliko je ’odgovornim’ mar za gledalke in gledalcev ter javni interes, ki je temelj poslanstva RTV Slovenija. Kako se v bistvu požvižgajo na odgovornost, ki jo vsi imamo do plačnic in plačnikov RTV-prispevka. Nocoj je jasno na ogled, kdo ni zavezan profesionalnosti, avtonomiji poročanja in kdo ni za kulturno soočanje različnih mnenj. Nazorno bo vidno, kdo je danes povzročil programsko škodo. In ne samo danes. Kdo jo povzroča že dlje časa. Cilj je uničenje ene ključnih družbenih medijskih in kulturnih institucij slovenske družbe in države. Zaradi posebnih (in morda celo osebnih) interesov, zaradi mržnje do odprtega, odkritega, kritičnega ter kulturnega in predvsem demokratičnega dialoga o Sloveniji in svetu.« Več

  • Saša Eržen

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Hudo

    Vespa za malčke

    Vespa, statusni simbol šminkerjev iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, doživlja preporod, a ne takšnega, kot bi ga morda pričakovali. Pomanjšali so jo in spremenili v električno vozilo, namenjeno predšolskim vespačem in vespačinjam, starim od dveh do petih let oziroma dokler ne presežejo tridesetih kilogramov. Gre za dokaj zvesto repliko klasične vespe, le da ima otroška zadaj dve pomožni kolesi. Na voljo je v petih barvah, izdelana iz plastike in kovine, naprodaj pa v škatli, razstavljena, tako da jo morajo starši sestaviti sami, kar zahteva petnajst do dvajset minut vijačenja. Seveda je mini vespa opremljena s pedalom za plin, ki ga mora otrok pohoditi, da se vozilo premika; ko z njega umakne nogo, se sproži zavora. Opremljena je z lučmi, zvoki, katerih glasnost je nastavljiva, ter USB-vhodom. Ima tudi ključ, s katerim se prižge, ter gumb za počasnejšo ali hitrejšo vožnjo in drugega za vožnjo naprej ali vzvratno. Največja hitrost, ki jo lahko električna mini vespa doseže, je tri kilometre na uro. Ostareli vespači lahko, medtem ko njihovi prestolonasledniki po dvorišču drvijo par kilometrov na uro, med srkanjem džintonika v miru obujajo spomine na lastno mladost. Več

  • foto: Igor Škafar

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Ulica

    Lara in Izabela

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Slikarka, pri kateri nenavadni organizmi sprožijo bogat imaginarni svet

    V hektičnem, navdihujočem ateljeju v stanovanju sredi Celja, kjer biva, ustvarja eksplozije barv, oblik in podob, ki se združujejo v nepričakovane, fascinantne kombinacije. Četudi so ravno zaradi obilice barv, dogajanja in ostrih linij njene slike vizualno zelo privlačne, pa v ospredje pravzaprav postavljajo tisto, kar se nam običajno ne zdi dovolj estetsko, da bi zaslužilo našo pozornost. Ivo Tratnik (rojeno 1980) pogosto pritegnejo in navdihnejo zgradba teles in organizmov, njihove posebnosti, biotska raznovrstnost, mehanizacija, odkritja s področja biologije, znanosti in medicine. Več

  • Damjana Kolar

    24. 6. 2022  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, katere dogodke smo za vas izbrali ta teden. Več

  • Ponarejena dela bi morali videti v živo?

    »Neprimerno se mi zdi, da so nekateri sodili slike, ne da bi jih videli v živo.« Današnji intervju Andreja Predina v Delu je relativno blag v vprašanjih in po novinarski radovednosti, če upoštevamo ekskluzivnost: njegov gost je numizmatik Andrej Šemrov, tista redko medijsko izpostavljena in tudi spregledana oseba, ki je operativno vodila priprave na škandalozno razstavo v Narodnem muzeju v Ljubljani, tik pred zdajci odpovedano. Več

  • STA

    22. 6. 2022  |  Kultura

    Sporno delo odstranili z razstave

    Na letošnji documenti v nemškem Kasslu antisemitizem še vedno buri duhove. Tokrat gre za instalacijo indonezijskih umetnikov, ki je bila sicer na ogled le nekaj dni. Indonezijsko delo z naslovom Ljudska pravičnost je bilo sprva neopaženo, nato pa deležno javne kritike zaradi antisemitske vsebine. Včeraj so ga odstranili z razstave. Več

  • Uredništvo

    21. 6. 2022  |  Kultura

    Tako kot se otrok osvobaja oprijemov odraslih, ko shodi v razširjene prostore sveta ... 

    V Ljubljani bo med 22. in 24. junijem potekal festival sodobne odrske umetnosti Kalejdoskop, ki ponuja ogled otroške in mladinske produkcije in plesne predstave mednarodno uveljavljenih imen iz področja izraznega plesa. Je del mednarodnega projekta Liberty, ki ga je podprla Ustvarjalna Evropa, del katerega je kot partner tudi Pionirski dom – Center za kulturo mladih. Več

  • DK

    21. 6. 2022  |  Kultura

    Kolektivni eksperiment 

    V Parku Tivoli (zraven Švicarije) bo v petek, 24. junija, med 21. in 24. uro potekal enodnevni razstavni dogodek z naslovom Konec je edino, kar si lahko predstavljamo / Only the End Seemed to Be within Our Grasp, na katerem se bodo predstavile  umetnice_ki mlajše generacije, ki v svojih delih naslavljajo razmerja med naravo in tehnologijo, naš odnos do bivanjskega okolja, vprašanje prehoda iz analognega sveta v virtualno resničnost ter stanje narave v kibernetskem prostoru. V primeru dežja bodo umetniška dela predstavljena v prostorih MGLC Švicarije. Več

  • Uredništvo

    20. 6. 2022  |  Kultura

    Mladinin fotoreporter v finalnem izboru mednarodnega natečaja

    Na mednarodnem fotografskem natečaju 35 Awards se je v finalni izbor uvrstil tudi Mladinin fotoreporter Gašper Lešnik, in sicer s fotografijo pesnika Dejana Kobana, ki je bila posneta na protestu proti izpraznitvi Roga. Več

  • STA

    20. 6. 2022  |  Kultura

    »V Nemčiji je priznanje Izraela osnova in predpogoj za razpravo«

    Letošnja documenta 15 se je v nemškem Kasslu začela z razpravo o umetniški svobodi in antisemitizmu. Documento, ki poleg beneškega bienala vsakih pet let prinaša najpomembnejšo predstavitev sodobne umetnosti, je odprl nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier. Več

  • STA

    20. 6. 2022  |  Kultura

    Johnny Depp bo 15. julija izdal glasbeni album

    Hollywoodski igralec Johnny Depp in angleški roker Jeff Beck bosta skupni album izdala 15. julija. Album s 13 skladbami z naslovom 18 je v veliki meri sestavljen iz priredb pesmi izvajalcev, kot so Beach Boys, Marvin Gay in Velvet Underground. Na albumu bosta tudi dve pesmi, ki ju je napisal 59-letni Depp. Več

  • Uredništvo

    20. 6. 2022  |  Kultura

    Plakatiranje prepovedano!

    V Galeriji Nove univerze v Ljubljani bodo danes ob 19. uri odprli razstavo plakatov Novega kolektivizma z naslovom Plakatiranje prepovedano! Kulturni plakati umetniškega kolektiva Novi kolektivizem so nastali ob različnih priložnostih v obdobju od sredine osemdesetih do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Več

  • Uredništvo

    18. 6. 2022  |  Kultura

    Poletna muzejska noč letos v kar 62 krajih po Sloveniji

    Skupnost muzejev Slovenije 18. junija organizira že 20. Poletno muzejsko noč, ki jo že nekaj let koordinira Muzej narodne osvoboditve Maribor. Letošnja Poletna muzejska noč se bo odvijala v kar 62 krajih po Sloveniji. Ta največja promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij bo letos združila programe 80-ih sodelujočih ustanov, vrata pa bo odprlo tudi 84 dislociranih enot in spominskih sob. Akciji se je na novo pridružilo kar 11 ustanov, med njimi so ob muzejih in galerijah tudi arhivi in univerze s svojimi razstavnimi programi. Med 18. in 24. uro bo mogoče odkrivati, kaj se dogaja v muzejih in galerijah v nočnih urah, raziskovati muzejske zaklade, prisluhniti koncertom ter se udeležiti vodstev, delavnic in predavanj.. Več

  • Damjana Kolar

    18. 6. 2022  |  Kultura

    Film tedna: Festival migrantskega filma

    Slovenska filantropija ob svetovnem dnevu beguncev trinajstič organizira Festival migrantskega filma. V Ljubljano in 10 drugih mest po Sloveniji ponovno prihajajo projekcije in spremljevalni dogodki, ki osvetljujejo različne obraze migracij, azila ter življenja beguncev. V Ljubljani bo festival potekal med 20. in 23. junijem v Kinodvoru, Slovenski kinoteki, Pritličju, na AGRFT in Slovenski filantropiji. Obiskovalci si bodo filmske projekcije lahko ogledali v Hišah Sadeži družbe in partnerskih organizacijah v Črnomlju, Gornji Radgoni, Kopru, Ljutomeru, Logatcu, Mariboru, Metliki, Murski Soboti, Ptuju in Žalcu. Festival bodo 20. junija v Kinodvoru odprli s projekcijo dokumentarnega filma Džungla v režiji Cristiana Natolija. Več

  • STA

    17. 6. 2022  |  Kultura

    Umrla je Marlenka Stupica

    V starosti 94 let je umrla slikarka in ilustratorka Marlenka Stupica. V skoraj sedmih desetletjih poklicne poti je ilustrirala in opremila več kot sto otroških knjig in za svoje delo prejela številna priznanja tako doma kot v tujini, leta 2013 tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Več

  • Peter Petrovčič

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Kultura

    Filmi o ljudeh na begu pri nas in po svetu

    »Migracije iz nuje – da bi preživeli, da ne bi bili lačni, da ne bi bili zatirani, ostajajo stalnica življenja ljudi na planetu. Mi, ki živimo v miru in blaginji, se srečujemo z migracijami in migranti. Njihova prisotnost v naših življenjskih prostorih terja, da opredelimo svoj odnos do njih in svoje vedenje ob njih,« piše Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, ob začetku tradicionalnega Festivala migrantskega filma; ob svetovnem dnevu beguncev ga organizira nevladna organizacija, ki ji predseduje. Več

  • Gregor Kocijančič

    17. 6. 2022  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Plošča

    Purity Ring: graves

    Če je kanadski tandem Purity Ring na začetku svoje poti ustvarjal napredno misleč pop jutrišnjega dne, njegov značilni zvok po dobrem desetletju delovanja zveni nekoliko passe. Pravzaprav se je že pri zadnjem albumu WOMB (2020) zdelo, da počasi izgublja občutek za drzno ustvarjanje zunaj ustaljenih okvirov, z novo malo ploščo pa to suvereno potrdi. Resnično, podlage na trenutke zvenijo kot generične royalty free kompozicije, kakršne slišimo v tutorial videih na YouTubu, glas pevke Megan James pa je ves čas tako enoličen, da se skoraj zdi, kot bi nenehno poslušali isto skladbo. A ne bodimo prestrogi: kljub vsem spodrsljajem lahko iz izdelka izluščimo kar nekaj dobrih – predvsem produkcijskih – idej, ki najbolj prepričajo takrat, ko zavijejo na polje mračnega witch housa. Več