• Uredništvo

    22. 9. 2020  |  Kultura

    Vrt, ki ga preganja raj

    Od 22. do 26. septembra bo v Ljubljani potekal 12. Festival Sonica z naslovom Vrt, ki ga preganja raj, na katerem se bo na osmih prizoriščih odvilo 19 dogodkov (5 koncertov, razstava, projekcija filma, pogovori z umetniki in dve okrogli mizi). Izhodišče za temo festivala so zapisi Dereka Jarmana, v katerih loči med bujnim in nadzorovanim vrtom in v katerih vrt razume kot celostno umetniško obliko, ki je obenem kraj, proces in miselno stanje.  Več

  • JAVNO PISMO

    21. 9. 2020  |  Kultura

    Sedem zahtev za ministra: »Če tekočih poslov nočete opravljati, odstopite!«

    Spoštovani gospod minister, dr. Vasko Simoniti! Podpisane organizacije in posamezniki vam posredujemo sedem nujnih zahtev. Že maja letos smo vas v skupnem dopisu opozorili na prihajajočo krizo in predlagali konkretne in sistemske ukrepe na področju kulture. Niste nas upoštevali. Zdaj zahtevamo sedem dejanj, nujnih za rešitev pereče situacije in večletnega kronično slabega stanja v slovenskem kulturnem in kreativnem sektorju. Več

  • Damjana Kolar

    21. 9. 2020  |  Kultura

    Tedenski napovednik kulturnih dogodkov

    Priporočamo razstavo Ausstellung! Laibach Kunst z naslovom RE : KONS : TRUKT, otvoritev 12. SONICA festivala z razstavo finske umetnice Jenne Sutele, razstavo Arjana Pregla z naslovom Otroške slike, premiero predstave Mirjane Medojević Prividi kačjega pastirja, ki je nastala po motivih zgodb Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače, premiero satirične drame Nova rasa avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča, katere izhodišče je ideologija nacizma in človeško telo.  Več

  • Damjana Kolar

    20. 9. 2020  |  Kultura

    Razstava tedna: Henri Cartier-Bresson

    V Cankarjevem domu v Ljubljani bo od 23. septembra 2020 do 31. januarja 2021 na ogled razstava Henri Cartier - Bresson: Iz oči v oči, na kateri bodo predstavljeni fotografski portreti. Po letu 2002, ko je bila v Cankarjevem domu njegova retrospektivna razstava, tokrat legendarnega fotografa 20. stoletja predstavljajo s portretno fotografijo. Razstava obsega sto črno-belih fotografij, ki so nastajale med letoma 1933 in 1996 ter jih v svoji zbirki hrani Fundacija Henrija Cartier-Bressona v Parizu, na ogled pa bo tudi dokumentarni film o tem velikem fotografu. Več

  • Uredništvo

    20. 9. 2020  |  Kultura

    Nedeljska poezija #33

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih dveh letih. Tokrat pesem Tjaše Koprivec Vuga iz zbirke Tu je moj onkraj. Več

  • Damjana Kolar

    19. 9. 2020  |  Kultura

    Film tedna: Corpus Christi

    V Kinodvoru je na ogled film Corpus Christi v režiji Jana Komase, ki so ga predvajali na letošnjem festivalu Kino Otok. Sodobna in provokativna parabola o veri, odpuščanju in odrešitvi temelji na resničnem pojavu lažnih duhovnikov na Poljskem. Po uspešni premieri v Benetkah, je film navdušil žirije in občinstvo številnih svetovnih festivalov, postal blagajniška uspešnica  na Poljskem in prejel nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerec. Več

  • Uredništvo

    18. 9. 2020  |  Kultura

    Je v Šiški še kaj »odprtega«?

    Na Trgu pred Kinom Šiška bo danes od 15. ure dalje potekal četrti dan urbanega dogajanja in glasbe Šiška "Open." Poleg grafitarjev, urbanih plesalcev, DJ-ev, delavnic in Knjižnice pod krošnjami bodo na odru na prostem nastopili finalisti Špil lige, svoj prvenec pa bodo predstavili Pijammies. Vstop je seveda tudi letos brezplačen, na dogodku pa je potrebno upoštevati navodila in priporočila organizatorja. o. Več

  • Borka

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Plošča

    Sevdaliza: Shabrang

    Drugi album iransko-nizozemske pop avantgardistke zavzame na las podobno pozo kot prvenec, saj sta prvi in glavni značilnosti počasnost teka in splošna prostorskost. Shabrang ni ravno glasba za sončne nedelje. Je kos temačne elektroakustične introspekcije, ki ne vliva posebnega upanja in ki v morju odzvenov klavirja, kitare, violine in sintetizatorjev pluje med zibanjem čistih balad, bonaco basovskih masiranj in razburkanimi triphopersko pljuskajočimi valovi. Sevdaliza po črnini meandrira z glasom, ki je hkrati krhek in prepoznaven in ga občasno barvajo z efektom auto-tuna. Dvakrat zapoje tudi v farsiju. Plošček sodobnega zvoka, retro šika in neduhamorno zamorjenega duha, obtežen s kakšnim odvečnim posnetkom. Več

  • Jaša Bužinel

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Plošča

    Kelly Lee Owens: Inner Song

    Valižanska tehno didžejka spada med sodobne ustvarjalce, kot je Nicolas Jaar, ki smo jih nekoč nekje opisali z izrazom producent kantavtor. Album Inner Song, na katerem gostuje John Cale, legenda popularne muzike 20. stoletja in soustanovitelj zasedbe The Velvet Underground, je namreč liričen in introspektiven kot katerikoli povprečni akustični kitarski album. Mehkobne produkcije Owensove so zavidanja vreden primer sinteze prefinjene pop senzibilnosti in zasanjane klubske elektronike na mejah tehna, downtempa in synthwava. Povezuje jih njen hlepeči, eterični vokal, ki lebdi na krilih ponekod čustvenih, drugod erotičnih instrumentalnih podlag in manifestira njeno notranjo pesem. Atmosferični tehno pop za nočne meditacije. Več

  • Gregor Kocijančič

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Plošča

    The Flaming Lips: American Head

    Na začetku sedemdesetih let se je Tom Petty s svojim prvim bendom za kratek čas ustavil v Oklahomi. Tam je takrat odraščal Wayne Coyne, idejni vodja zasedbe The Flaming Lips. Coyne na svoji 16. konceptualni plošči pripoveduje fiktivno zgodbo, v kateri njegova pot prekriža Pettyjevo: skupaj se odpravita na dogodivščino z motoristično tolpo, ki preprodaja LSD. Lahko bi trdili, da gre za precej nenavadno zasnovo plošče, a ta se pravzaprav ne more kosati z bizarnostjo konceptov prejšnjih albumov. Bend se je že dolga leta spotikal ob lastne težnje po eksperimentiranju, tokrat pa se vrne h koreninam in suvereno prepriča s klasično mešanico psihedelije in baladnosti, kakršna ga je odlikovala v njegovih najboljših letih. Več

  • Jaša Bužinel

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Marilyn Manson: WE ARE CHAOS

    Marsikdo je za Marilyna Mansona bržkone prvič slišal na hodnikih osnovne ali srednje šole, po katerih so kot sezonska gripa krožile anekdote o paru reber, ki si ga je dal odstraniti, in prakticiranju avtofelacije. Najbrž ni popkulturne ikone, ki bi v devetdesetih letih in na prelomu tisočletja v svoji osebi združila toliko nasprotujočih si mitov, fenovskih legend, medijskih kontroverznosti in drugih polresnic kot on. Utelešal je obsesijo takratne dobe s torture porn grozljivkami, srhljivimi videoigrami, srednješolskimi pokoli, pornografijo BDSM in nasploh degenerativnim vplivom sočasne pop kulture na odraščajoče milenijce. Ob njegovem konstruiranem alteregu, ki je poosebljal ameriško kolektivno obsesijo s smrtjo in nasiljem, so se lomila kopja za svobodo umetniškega izražanja. V nekem trenutku je v očeh poklicnih moralistov pomenil resnično nevarnost za zahodnjaško omiko. Toda kot vsi popkulturni fenomeni je tudi njegov freakshow sčasoma izgubil ostrino. Šok rock, ki so mu pot na različne načine tlakovali liki kot Alice Cooper, Ozzy Osbourne in GG Alin, je na začetku novega tisočletja postal del glasbenega establišmenta, Manson pa je napredoval v njegovega ambasadorja. Več

  • Bernard Nežmah

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Petra Pogorevc: Rac

    Spomini igralca Radka Poliča - Raca, ki je zaznamoval pol stoletja gledališča in filma. A slog kratkih stavkov in linearnih pripovedi ne omogoča, da bi zgodba stekla. Kratke kapsule so učinkovite pri esejistični perspektivi, ki jo nadgradi pripovedovalčeva refleksija, pri spontanem izpovedovanju pa ne ustvarijo ne tempa ne napetosti. Še zlasti, ker knjiga predolgo vztraja pri nizanju številnih otroških drobnih paglavstev. Bralni vtis je, da je bil Rac v projektu utrujen, da ni hotel blesteti s pripovedovanjem intrigantnih zgodb, ki jih je kdaj skrajšal prav po faktografsko. Ali pa, da je bil nad zvezami, ženami in damami tako razočaran, da se mu večinoma ni zdelo vredno podrobno popisati, kako so vznikale in kateri čari so ga namamili. No, na te, ki bi iskali pikanterije, ne pozabi in jim jih vseeno nekaj ponudi. Več

  • Matej Bogataj

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Jiři Kočica: Izvirnik

    Že takoj, ob K.-jevem telefonskem pogovoru z mentorjem z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, kjer dela doktorat, zaslutimo, da so v romanu na tnalu glave velikih živin. Mentor se razburi, da takšno prevrednotenje glav na podlagi pričevanja očividca nekako ne sodi v akademsko sfero, bolj med folkloristiko, prav tako ne enako vehementna zavrnitev pravzaprav vse filozofije in umetnostne misli po Freudu, za katerega se zdi, da edini preživi predhodnike in naslednike. Slabo jo pri K.-ju odnesejo razni Marxi, Heideggerji, Lacani, Žižek in njegovi politični kameradi, kolikor seveda on kot nosilec romanesknega zapleta res spregovarja o njih in ni zadaj drug, avtoritarni pripovedni glas. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Lassie

    Lassie, ki je na velikih platnih debitirala leta 1943, je z leti – in vsemi tistimi filmi in knjigami in serijami – postala tako znana, da je filme dobesedno paralizirala, saj od gledalca pričakujejo, da vse že ve in da se zato ni treba pretegniti, tako da je treba pripeljati le še psico in otročka (tokrat Nemčka, Floriančka), ki jo bo objokaval, ko bo – zaradi socialne in stanovanjske stiske (pihalci stekla so v recesiji) – krenila na mučeniško #MeToo potovanje, a ko krene na trip, bolj ko ne izgine in gledalec ostane z liki (in internetom in telefoni), do katerih mu je toliko kot do pasjega laježa. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Vojna z dedkom

    Nedavno sem spet gledal Lovca na jelene. Še vedno mi v ušesih donijo štikel I love you, baby!, ruska ruleta, možgani Christopherja Walkena in tisti »en strel« Roberta De Nira. Prvič sem ga videl pred štiridesetimi leti. Če bi mi kdo tedaj rekel, da bosta Walken in De Niro nekoč, čez toliko in toliko let, v trenirkah skakala na trampolinu in objestne froce z žogo ciljala v jajca ter na pogrebu v odprti krsti panično iskala telefon, s katerega na polno žge rep, in se za nameček še delala, da pri vsem skupaj neskončno uživata, bi ga vrgel v Logaščico, zdaj, ko smo tega že vajeni (Dedek uide z vajeti), pa lahko le skomignem – DeNiro je po vseh teh letih in filmih upravičen do upokojenskih regresov. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Besen

    Russell Crowe, zavaljen, bradat in brezimen, sedi v avtu. Nekje v primestju. Pred neko lično, dično, mično hiško. Potem pa odpre vrata, s sekiro in kanistrom zakoraka proti hiši, vdre noter, razseka zakonski par, zažge hišo in odpelje v noč. Novi avanturi naproti. Potem se pojavi naslov – Unhinged. Crowe – manijak, psycho, Joker, toksični moški, večna žrtev, ločenec – je Besen, toda to, kar sledi, je – logično! – le dolg antiklimaks. Naslednji dan se namreč spravi nad Rachel (Caren Pistorius), nervozno frizerko, mater samohranilko: potrobila mu je, ker se ob zeleni luči ni premaknil. Ajs! Hoče opravičilo, a ga ne dobi. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Mulan

    Mulan, Disneyjeva igrana verzija Disneyjevega animiranega filma, ni pijanka, ki se drži plota. Ne, ne preslikava animirane verzije, tako kot je recimo igrani Levji kralj zgolj preslikaval animiranega Levjega kralja. Tudi številni štikli odpadejo ali pa se prelevijo v nevsiljive instrumentale. Toda pri tem se zgodi nekaj bednega: Mulan se pretvarja, da je progresiven film, v resnici pa je regresivna. V ospredju je umno in pogumno dekle, Mulan (Liu Yifei), mala feministka, ki se – namesto svojega obnemoglega očeta – pridruži cesarjevi vojski in pripomore k odločilni zmagi. Njeno opolnomočenje je brezmejno, a da bi se opolnomočila, se mora pretvarjati, da je fant, Hua Jun. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Bill & Ted Face the Music

    Ker se je s svojim novim filmom vrnil Christopher Nolan, veliki zvijalec časa, je povsem logično, da sta se hkrati vrnila tudi Bill (Alex Winter) in Ted (Keanu Reeves), nič manjša zvijalca časa, ultimativna nostalgika, večna adolescenta, neuničljiva metalca, kralja kadenc, idiotska Sokrata, postmetafizična zadetka, anticipatorja Waynovega sveta, utopista, fantazista, revizionista, nadrealista, kultista in hiperaktivna zabušanta iz San Dimasa, ki sta na svoje prvo veliko potovanje – s pomočjo časovnega stroja v obliki telefonske govorilnice – krenila že leta 1989 (Bill & Ted’s Excellent Adventure) in ki tokrat – kot bi ju poganjal Nolanov Tenet – odpotujeta v prihodnost, da bi »ujela« štikel, ki sta ga že napisala (in ki bi združil človeštvo, rešil realnost, spremenil svet ipd.), a potem na vsaki postaji prihodnosti srečujeta svoje starejše, prihodnje »jaze«, kar pa ju ne ustavi, tudi Smrt (William Sadler) ne, še toliko bolj, ker njuni hčerki, Thea (Samara Weaving) in Billie (Brigitte Lundy-Paine), obenem kreneta na potovanje v preteklost, da bi sestavili ultimativni garažni bend (Jimi Hendrix, Mozart, Beethoven, Louis Armstrong ipd.), tako da vas ne bi smelo presenetiti, če bi se vsi skupaj slej ko prej dotaknili nalezljivega temelja vseh sodobnih puzzleov, neskončnih »jazov« in kozmičnih žurk, tudi Teneta – Zemeckisove serije Nazaj v prihodnost. (Amazon Video) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Corpus Christi

    Duhovniki je v filmih zadnje čase niso ravno dobro odnesli – če niso bili pedofili, so na koncu pristali z apokaliptičnim eksplozivom okoli pasu. Spomnite se le Schraderjeve mojstrovine First Reformed. Poljaki, največji izvozniki duhovnikov v Slovenijo, pa imajo hud problem z lažnimi duhovniki – z osebami, ki se pretvarjajo, da so duhovniki. Saj veste – z goljufi in prevaranti. Daniel (Bartosz Bielenia), fant vdrtih modrih oči, protagonist poljskega filma Corpus Christi, hrbtne strani mjuzikla Nune pojejo, ni ne goljuf ne prevarant, temveč delinkvent, ki je sedel zaradi nečesa strašnega, toda v ječi – neke vrste prevzgojnem domu, med divjimi, brutalnimi, destruktivnimi fanti – je med nedeljsko mašo nekajkrat ravno dovolj intenzivno ministriral duhovniku, očetu Tomaszu (Lukasz Simlat), da po pogojni izpustitvi nima namena delati na žagi (ne, življenja nima namena preživeti za mukotrpnim, depresivnim tekočim trakom), ampak se Elizi (Eliza Rycembel), punci, ki jo spozna v cerkvi, na vprašanje, kaj počne, raje kar zlaže: »Duhovnik sem!« Dekle mu ne verjame (»In jaz sem nuna!«), a Daniel je po drugi strani vendarle tako zapeljiv in prepričljiv in karizmatičen, da mu obenem tudi verjame, zato ga odpelje k lokalnemu vikarju (Zdzislaw Wardejn), ki ravno potrebuje zamenjavo za bolnega, odsotnega duhovnika. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  Za naročnike

    Vidimo, kar želimo videti

    Mirko Bratuša, z nagrado Prešernovega sklada ovenčani kipar iz generacije slovenskih umetnikov, ki se je izhajajoč iz postmodernistične tradicije uveljavila na začetku devetdesetih let, je za svoja otroka izdelal raketo. Igrača ima obliko prevrnjenega stožca, katerega vrh se izteka v nekakšen ribji rep, znotraj nje pa sta sedež za do pet let starega malčka in prava pravcata krmilna palica, ki jo nadobudnež uporablja za uravnavanje premikanja v »vozilu«. Ta raketa je prvi »kip za otroke«, po katerih (pozneje jih je namreč nastalo še več) se imenuje Bratuševa razstava v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju. Gre za skupno razstavo s prvim Bratuševim profesorjem na ALUO, 93-letnim kiparjem, akademikom Dragom Tršarjem, ki je svoj del razstave naslovil Množice in figure. Več

  • Manca G. Renko

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  Za naročnike

    »Zdaj, ko smo skupaj, je bolje«

    V petek, 4. septembra, je SNG Drama Ljubljana začela sezono s Požigi v Libanonu rojenega kanadskega dramatika, pisatelja, igralca in režiserja Wajdija Mouawada. Uprizoritev v režiji Nine Rajić Kranjac (1991) je ena boljših predstav sodobnega gledališča, kar smo jih v zadnjih letih videli v Sloveniji, poleg tega je, kot se zdi, v delovanju ljubljanske Drame začrtala novo, mlado smer. Ob režiserki je novo moč v osrednjo gledališko institucijo prinesla tudi izjemna mlada ekipa igralcev (Nejc Cijan Garlatti, Benjamin Krnetić in Timon Šturbej) ter igralke (Nataša Keser, k. g.), ekipa, ki je ob starejših, izurjenih kolegicah in kolegih poskrbela za prepričljivo, iskreno in svežo igro. Več

  • Izak Košir

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Dogodki

    Uroš Weinberger: Projectories, Galerija Simulaker, Novo mesto

    Ob 100. obletnici novomeške pomladi se v Galeriji Simulaker z novimi deli predstavlja akademski slikar Uroš Weinberger. Izhodišče za njegovo delo je digitalni kolaž, pri katerem uporabi podobe, najdene na spletu in drugod, in jih pretvori v velikoformatne slike, ki uprizarjajo distopične motive bližnje prihodnosti. Na tokratni razstavi z naslovom Projectories so na ogled dela, ki so nastala letos in lani, za njihovo razumevanje pa je pomembno, da Weinbergerja, ki razstavlja tako doma kot v tujini, dojemamo tudi kot vizualista in ne zgolj kot slikarja, saj v svojih delih slika abstrakcijo trenutnega dogajanja. Več

  • Stanka Prodnik

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Lynda bo naš glas!

    TV Slovenija je v sredo prvi med vsemi slovenskimi televizijami pred kamero uspelo zvabiti niti ne več tako novo ameriško veleposlanico Lyndo Blanchard (v torkove Odmeve). To je vedno zanimivo, ameriški veleposlaniki v Sloveniji so praviloma robne, marginalne osebe ameriške politike, zato je vedno zanimivo opazovati, kdo je posebnež, ki so ga tokrat poslali k nam, ker ga drugam ne upajo. No, Blanchardova je imela med prvim intervjujem na nogah čevlje in ni skakala pred kamero v nogavicah kot eden od njenih predhodnikov. Več

  • Saša Eržen

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Hudo

    Govoreča maska

    Obstajajo ljudje, ki jih pri zaščitni maski posebej moti to, da ne vidijo ust sogovornika oziroma da iz preostanka obraza težje razberejo čustveno razpoloženje ali odziv. Čeprav se nasmehnemo ali namrdnemo tudi z očmi, to očitno ni dovolj, a k sreči se lahko poleg – ali celo namesto – vas smeji vaša maska, če je to jabbermask, maska za čvekanje. Vgrajenih ima šestintrideset LED-diod, te pa na črnem bombažnem ozadju ustvarjajo dinamična ali statična sporočila, ki jih želi sporočevalec prenesti naslovniku: navzgor ali navzdol zavihani kotički ustnic, ravna horizontalna črta, srce, krog ter napisa OK ali NO, torej angleški ne. Majhen pok z ustnicami in že se na maski izriše nasmeh! Masko aktiviramo z glasom, posamezne lučke pa se lahko prižigajo in ugašajo sinhrono z govorom, zato je videti, kot da se na maski dejansko premikajo naše nadomestne, elektronske ustnice. Programer in razvijalec iger Tyler Glael iz Kalifornije, ki je masko izdelal, je očitno prepričan, da bodo zaščitne maske del obvezne garderobe ostale tudi globoko v naslednji pomladi; maska, ki na obraz riše emodžije, bo namreč množično dostopna šele maja prihodnje leto. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Ulice

    Elisabeth

    Več

  • Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Petra Pogorevc, urednica, dramaturginja in publicistka, ki je vse svoje talente strnila v biografiji igralca Radka Poliča - Raca

    Natanko se še spomni, kdaj ga je prvič videla na odru. Njega, enega naših najpomembnejših igralcev, Radka Poliča - Raca. Bilo je leta 1989, ko je bila sama še gimnazijka (rojena je leta 1972), in v tistih prelomnih časih jo je ob družbenem vrenju zelo pritegnil tudi kulturni utrip. Videti je morala vse koncerte v KLjUB-u, mladinskem klubu v njenem domačem Celju, ogromno je brala, zlasti poezijo, soustanovila je literarni časopis. Zelo pa jo je pritegnilo tudi gledališče, in ko ji je lokalno postalo pretesno, je kot predsednica šolskega kulturnega društva po razredih preprosto zbrala prijave, nato pa so se mulci skupaj s svojim mentorjem, profesorjem Antonom Šepetavcem, odpravili v gledališča v prestolnici. V tistem času je videla tudi Jovanovićevo predstavo Zid. Jezero v ljubljanski Drami in v njej je nastopil Rac. In jo osupnil. Premaknil. Česa takšnega ni doživela še nikoli prej in še dolgo potem ne. Več

  • IK, STA

    17. 9. 2020  |  Kultura

    France Bevk, človek plemenitega srca

    Ljubljana, 17. septembra - France Bevk je doslej najplodovitejši slovenski pisatelj, ki je veliko pisal tudi za mlade. Napisal je 164 knjig, največ po 2. svetovni vojni, izšle so v 1,5 milijona izvodih. Po besedah pisatelja Borisa Jukića je bil ljudski pisatelj, zgodbar par excellence. Rodil se je na današnji dan pred 130 leti ter umrl na svoj 80. rojstni dan leta 1970. Več

  • DK, STA

    16. 9. 2020  |  Kultura

    Med nominiranci za bookerja kar štirje prvenci

    V ožji izbor šestih nominirancev za britansko literarno nagrado booker so letos uvrščeni štirje prvenci, ki jih podpisujejo Avni Doshi, Diane Cook, Brandon Taylor in Douglas Stuart ter romana priznanih avtoric Tsitsi Dangarembga in Maaze Mengiste. Dobitnik 50.000 funtov vredne nagrade za najboljši v angleščini napisani roman bo znan 17. novembra. Več

  • IK, STA

    16. 9. 2020  |  Kultura

    Socialna pomoč glasbenikom do odprave ukrepov?

    Koalicija glasbene industrije, ki je nastala po zaustavitvi prireditev zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa, je oblikovala predloge, s katerimi bi država priskočila na pomoč panogi. Za prehodno obdobje do odprave vseh omejevalnih ukrepov predlaga, da bi vlada potrdila socialno pomoč za zaposlene in jo vključila v peti protikoronski paket. Več

  • Uredništvo

    16. 9. 2020  |  Kultura

    Fluidnost seksualnosti in spolne identitete

    Med 17. in 21. septembrom se bo v Ljubljani odvijal 6. festival Lezbična četrt, ki ga organizira Društvo Škuc. Vsaka edicija svoj fokus usmerja na izbrano aktualno problematiko/tematiko, ki je v lokalnem okolju prezrta, nezadostno ali popolnoma nenaslovljena. Fokus letošnjega festivala je tako usmerjen v razpiranje raznolikih poti razumevanja spola in seksualnosti, njunega kompleksnega prepletanja, zgodovinskih spojev in razhajanj. Več