• DK, STA

    12. 1. 2022  |  Kultura

    Izginjajoči ledeniki

    V TAM-TAMovi galeriji ob Slovenski cesti pri Šestici je na ogled plakatna akcija, s katero Muzej in galerije mesta Ljubljana (MGML) napoveduje razstavo Taljenje: Podobe podnebnih sprememb, ki bo od 18. januarja na ogled v Galeriji Jakopič. Plakati z izginjajočimi ledeniki prikazujejo vpliv podnebnih sprememb, o čemer bo do 1. maja pripovedovala tudi razstava. Več

  • IK, STA

    11. 1. 2022  |  Kultura

    Strokovnjakinja, ki jo je »odžagal« Simoniti, na čelo zagrebškega Muzeja sodobne umetnosti

    Nekdanja dolgoletna direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac je bila izbrana na razpisu za vodenje Muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu, poroča Jutarnji list. Zaposleni v muzeju na družabnih omrežjih kadrovsko menjavo na tem mestu pozdravljajo. Slovenija pa je tako zaradi kadrovanja Janševe vlade oziroma ministrstva za kulturo pod vodstvom Vaska Simonitija izgubila še eno veliko mednarodno priznano ime. Več

  • Uredništvo

    11. 1. 2022  |  Kultura

    Assange postal častni član Slovenskega centra Pen

    Člani in članice upravnega odbora Slovenskega centra Pen so soglasno izvolili Juliana Assangea za častnega člana Slovenskega centra Pen. Za ta korak so se odločili v upanju, da bo poleg mednarodne tudi njihova podpora pomagala Assangeu na njegovi sodni poti. Več

  • IK, STA

    10. 1. 2022  |  Kultura

    Simonitijevo ministrstvo ostro zarezalo v slovensko in mednarodno kulturno krajino

    Štiriletni programski razpis za kulturne programe v umetnosti na ministrstvu za kulturo ni bil uspešen za nekatere nevladne organizacije in društva. Da jim niso odobrili sredstev, so konec tedna sporočili iz Gledališča Glej. Rezultati razpisa sicer še niso objavljeni, društvo Asociacija pa podatke še zbira. Več

  • DK, STA

    10. 1. 2022  |  Kultura

    O politiki, ki dela za ljudi

    V Gledališču Glej bo nocoj ob 20. uri ljubljanska premiera predstave Pisma iz ječe, ki je nastala v koprodukciji z Anton Podbevšek Teatrom iz Novega mesta, kjer so jo premierno predstavili oktobra lani. Po motivih italijanskega marksističnega filozofa in politika Antonia Gramscija jo je režiral Juš Zidar. Več

  • Uredništvo

    9. 1. 2022  |  Kultura

    Nedeljska poezija #98

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Andreja Hočevarja iz zbirke Seznam. Več

  • Damjana Kolar

    8. 1. 2022  |  Kultura

    Film tedna: Jagnje

    V Kinodvoru bo 12. januarja ob 20.30 premiera filma Jagnje v režiji Valdimarja Jóhannssona. Zgodba o mladem paru, ki skrivaj vzgaja nenavadno bitje, pol ovco, pol človeka, je prežeta z značilno islandsko čudaškostjo in se spogleduje z žanrom grozljivke. Na premieri se bo v živo predstavil igralec Hilmir Snær Guðnason. Več

  • Uredništvo

    7. 1. 2022  |  Kultura

    Ministrstvo za kulturo Gledališču Glej ni odobrilo sredstev

    Ministrstvo za kulturo Gledališču Glej na štiriletnem programskem razpisu ni odobrilo sredstev. S tem je pod vprašaj postavljen obstoj enega redkih uprizoritvenih prostorov za sodobno avtorsko gledališče v Sloveniji, ki je že pet desetletji življenjskega pomena predvsem za mlade ustvarjalke in ustvarjalce. Nejasna je prihodnost mednarodnih povezav za preboj slovenskih umetnikov ter vrhunskih gledaliških dosežkov doma in v tujini, ki jih Gledališče Glej kot najstarejša neodvisna gledališka hiša v Sloveniji kontinuirano predstavlja od leta 1970. Uničevanje kulturniškega prostora v Sloveniji se tako pod Janševo vlado in njegovim ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem nadaljuje.  Več

  • Vanja Pirc

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura

    Ministrova izbranka

    V ponedeljek je vodenje našega osrednjega gledališča, SNG Drame Ljubljana, kot v. d. ravnateljice prevzela Vesna Jurca Tadel. Nasledila je Igorja Samoborja, ki je novembra po osmih letih nenadoma odstopil s položaja ravnatelja – kot je pojasnil, ker je minister za kulturo Vasko Simoniti vseskozi oviral in nazadnje tudi zablokiral nujno potrebno obnovo dotrajanega gledališča, ki bi se morala začeti septembra 2022. Samobor je sklepal, da se je to zgodilo, ker je ministra motil on sam, verjetno zaradi programa, ki je bil zadnja leta precej oster in družbenokritičen (aprila bo denimo premierno uprizorjena predstava po kultnem filmu Charlieja Chaplina Veliki diktator), zato je odstopil – v upanju, da se bo prenova Drame s tem premaknila z mrtve točke. Več

  • Gregor Kocijančič

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Plošča

    Khalid: Scenic Drive

    Ameriški R & B-slavček Khalid se odlikuje predvsem kot gostujoči vokalist, njegove samostojne avtorske stvaritve pa so – razen nekaj izstopajočih singlov – navadno preveč klišejske, predvidljive in formulaične, da bi v globalni krajini pop glasbe pustile resnejšo sled. Čeprav je bil pred tremi leti za kratek čas okronan za najbolj poslušanega izvajalca na platformi Spotify, se danes zdi že skoraj nekoliko irelevanten. Temu pritrjuje tudi medel sprejem najnovejšega mikstejpa Scenic Drive, rahlo monotone zbirke spevnih, a pozabljivih šlagerjev, ki se pretirano zanaša na grajenje enovitega, čutnega razpoloženja, zaznamovanega s filingaškimi, na trenutke precej osladnimi kitarskimi sempli, odsotnost prave substance pa kompenzira z vojsko visokokategornih gostov, ki protagonista nemalokrat zasenčijo. Več

  • Borja Borka

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Plošča

    Spelling: The Turning Wheel

    Kalifornijska ustvarjalka Chrystia Cabral je na prvih dveh albumih stavila na osnovno, domačo produkcijsko bazo sintetizatorske skromnosti, v tretje pa igro precej spremeni. Enaintrideset sodelujočih glasbenic in glasbenikov s pevskim zborom, orkestrom ... in bendžem! The Turning Wheel je velikopotezna in ambiciozna produkcija, ki nekje zveni kot klasičen muzikal, drugje kot komorni pop, spet drugje – zaradi surovih kitarskih solaž – kot da prihaja iz srčike osemdesetih let. Je mehek in prijazen tok, ki izstopa ne le zaradi pristnoživljenjskih besedil, ampak tudi zaradi slogovne raziskovalnosti. Impresivno orkestriran pop – če se le navadite barve glasu, ki bi zlahka barvala božične albume, in interpretacije, ki gre zelo daleč. Več

  • Jaša Bužinel

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Plošča

    Black Reaper: Under the Dying Sun

    V nasprotju s punkom in hardcorom slovenski metal nikoli ni imel težav s podmladkom. Vedno znova se najde mlada kri, ki jo intrigira dediščina bendov, kot sta Death in Nile. Med novejša imena s scene spada goriška škvadra Black Reaper, ki v samozaložbi predstavlja svoj drugi album, zbirko žanrsko pravovernega deathmetalsko-thrasherskega rožljanja, tehnično žmohtnih kitarskih rifov, na katere bi bil ponosen Chuck Schuldiner, galopiranja na dvojni bas boben in pošastnega rjovenja verzov o niču, razpadu, mučenih dušah, pohlepu in drugih klasičnih motivih deathmetalskega imaginarija. Čeprav gre za razmeroma tradicionalistično metalsko plato, fantje dostavijo vznemirljivo rekombinacijo znanega na frišen in drzen način. Več

  • Jaša Bužinel

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    New Age Doom & Lee »Scratch« Perry: Lee »Scratch« Perry’s Guide to the Universe

    Časovni popotnik Data Thief v dokudrami Poslednji angel zgodovine (1996) britanskega umetnika in filmarja Johna Akomfraha, ki se ukvarja z odnosi med znanstveno fantastiko, afriško kulturo in tehnologijo, raziskuje povezave med glasbo, vesoljem in prihodnostjo. Ko jazzovskega vizionarja Suna Raja in dub inovatorja Leeja »Scratcha« Perryja vpraša po skrivnosti njune glasbe, mu odvrneta, da je ta ogledalo vesolja: »Skozi glasbo raziskujemo prihodnost.« Če k njima prištejemo še Georgea Clintona iz funk institucije Parliament-Funkadelic, imamo pred sabo afrofuturistični triumvirat, sveto trojico kolonizatorjev prihodnosti, popularnih modernistov, praočetov sodobne plesne muzike, ki so o (ne)fizičnih razsežnostih glasbe razmišljali v kontekstu vesolja, in mož, katerih mitologija presega njih same. Toda v smislu raztegovanja zvoka, vpeljevanja avantgardnih studijskih tehnik in dojemanja studia kot vesoljske ladje, ki nas odpelje onstran prostor-časa, je bil Perry vsekakor največji radikalec, zato si v panteonu zasluži mesto ob najpomembnejših imenih iz glasbene zgodovine. Več

  • Bernard Nežmah

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Maryanne Wolf: Bralec, vrni se domov

    Nikoli poprej ljudje niso toliko prebrali kot danes. Na spletu na dan po sto tisoč besed, torej vsakodnevno po en roman. Zakaj bi v razcvetu pismenosti zaskrbljeno proučevala, kaj se dogaja v tem procesu? Ja, vsako branje ni enako, obstaja tudi slabo in plitko. Ker prebiranje spreminja način, kako mislimo, ni vseeno, kaj beremo. Njena teza je enostavna: digitalno odvrača od kritične misli, empatije, refleksije in domišljije. Ko bereš na ekranu, v povprečju 27-krat na uro preskočiš iz teksta v tekst. Je to usodno? Bralec izgublja potrpežljivost, tihi pogled in sposobnost globokega branja. Zakaj? Če hočeš misliti, potrebuješ čas za obdelavo tega, kar si zaznal in prebral. Kadar pa nagomiliš mnoštvo informacij, ko stremiš, kako bi vsrkal čim več podatkov, izgubiš vmesne trenutke pozornosti, materialno skrajšaš čas, ki ti je na voljo za odzivanje in premlevanje. Smisel prebiranja je namreč sposobnost ustvarjanja analogij, ki so gorivo in ogenj mišljenja. Kognitivna potrpežljivost ti omogoči, da se vživiš v like in zgodbe. Več

  • Matej Bogataj

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Dušan Merc: Črna maska

    Domači avtor Dušan Merc (1952) je pisec širokega in strastnega pripovednega zamaha, to dokazuje v obsežnih romanih o izobčencih in obstrancih, o tistih na robu zakona in proti postavam, o žrtvah in rabljih – tudi v najnovejšem Črna maska, »fragmenti iz življenja Marija Kogoja«. Osredišča se okoli neločljivega prepleta genialnosti in norosti skladatelja Črnih mask, opere na besedilo Leonida Andrejeva. Več

  • Lara Paukovič

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  Za naročnike

    Špela Čadež, animatorka svetovnega formata

    Zrezek, ki se dimi v ponvi, živčen moški, ki čaka doma, in ženska, ki ve, da mora k njemu, vendar so ji sodelavci pripravili zabavo presenečenja za rojstni dan. Malo pred božičem je najnovejši animirani film Špele Čadež Steakhouse (Hiša zrezkov, op. a.), pretanjen prikaz toksičnega intimnega odnosa in subtilnega psihičnega nasilja, ki je nemalokrat še bolj uničujoče kot fizično, prejel nominacijo v kategoriji neodvisnih kratkih filmov na nagradah annie, vodilnih ameriških nagradah za animirani film. Film je bil doslej deležen že devetih nagrad in priznanj, med drugim posebne omembe na domači Animateki, uvrstil pa se je tudi v letošnji tekmovalni program največjega mednarodnega festivala kratkega filma v Clermont Ferrandu, kamor se vsako leto prijavi več kot 6000 filmov in kjer je nazadnje slavila Katarina Rešek - Kukla s Sestrami, kar je bil za slovenski kratki film izjemen uspeh. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Mother/Android

    Oh, in toliko da veste: za tale obetavni distopični triler, v katerem se umetna inteligenca tako silovito in tako krvoločno upre, da se mesta stalijo in da ljudje – z nosečo Chloë Grace Moretz vred (ker je sveta konec, je abortus nepotreben) – zbežijo v gozd, se izkaže, da ni Ex Machina redux, temveč le naivni remiks tehnofobije, anekdot o zatonu Zahoda, darwinistične panike, poklona K-Popu in vrnitve k Naravi. (Hulu) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Vse je bilo v redu

    Vse je bilo v redu je hladnokrvna zgodba o evtanaziji, za katero na švicarski kliniki zaračunajo 10.000 evrov. Ko André (André Dussolier), tipični pariški buržuj, doživi strahovit infarkt, ki ga delno paralizira, in ko kaže, da se ne bo več pobral (in da ga vse tiste elitne restavracije ne bodo več videle), si zaželi, da bi mu Emmanuèle (Sophie Marceau), njegova hči, pomagala umreti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    The King’s Man: Začetek

    Lenin in Hitler se nista nikoli srečala, toda v filmu The King’s Man: Začetek, zgodbi o izvoru tistega krojaškega butika v filmih Kingsman: Tajna služba in Kingsman: Zlati krog ( ja, »superjunaška« Harry Hart in Eggsy Unwin bi lahko okrepila Maščevalce ali Večne, magari Varuhe galaksije), se srečata. Kar pa ne preseneča: film skuša monetizirati trenutno obsedenost z divjo konspirologijo, zato nas pošlje na začetek prejšnjega stoletja, kjer »pacifistični« in zeligovski oxfordski vojvoda Orlando (Ralph Fiennes) s pomočjo svojega sina Conrada (Harris Dickinson) in svojih dveh služabnikov, Polly (Gemma Arterton) in Shole (Djimon Hounsou), razkrinkava tajno, nevidno, zarotniško kabalo, ki režira zgodovino – organizira atentat na prestolonaslednika Franca Ferdinanda, torpedira britanskega vojnega ministra Herberta Kitchenerja, preprečuje, da bi Amerika vstopila v I. svetovno vojno (Woodrowa Wilsona »zjebe« Mata Hari), rekrutira Lenina in sproži oktobrsko revolucijo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Don’t Look Up

    Končno je Hollywood ekraniziral Slavoja Žižka! Pikantni, satirični, našpičeni Don’t Look Up, ki Kubrickovi farsi Dr. Strangelove in Lumetovi satiri Televizijska mreža dolguje toliko kot Lubitschevi komediji Biti ali ne biti, je namreč povsem očitna ekranizacija Žižkovega dictuma, da bo prej konec sveta kot konec kapitalizma. Randall Minty (Leonardo DiCaprio) in Kate Dibiasky (Jennifer Lawrence), rahlo pozabljena, izgubljena, odpisana astronoma, nenadoma ugotovita, da proti Zemlji drvi pogubni, apokaliptični, armagedonski komet, alias »Planet Killer«, in da je konec sveta neizbežen, toda trumpovska predsednica (Meryl Streep), njen sin (Jonah Hill), sicer šef njenega kabineta, televizijski voditelji (Cate Blanchett & Tyler Perry), jobsovsko-muskovski turbotajkuni (Mark Rylance), estradnice (Ariana Grande) in profetski skejterji (Timothée Chalamet) si konca sveta ne znajo predstavljati, ali natančneje – konec sveta razumejo kot vic, kot dober šov, kot dobro poslovno priložnost, kot ultimativno kapitalistično darilo, kot dokaz, da je kapitalizem, ki revnim priporoča več sreče pri izbiri loterijskih številk, na pravi poti. Hej, komet bo ustvaril nova delovna mesta! Več

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Sladičeva pica

    Leta 1973, ko v dvoranah vrtijo Ameriške grafite, film o dozorevanju in zaljubljanju, ko Don DeLillo objavi Great Jones Street, roman o rockerju, ki hoče zbežati slavi, ko televizijska mreža PBS prikaže American Family, prvi resničnostni šov v zgodovini, in ko so pred bencinskimi črpalkami tako dolge vrste (»To je konec sveta!«), da Bowiejev štikel Life on Mars? zveni kot obljuba utopije, alternative tuzemskemu kapitalizmu, se v San Fernando Valleyju, »predmestju« Hollywooda, zgodi nekaj transformativnega: Gary Valentine, ki ga igra Cooper Hoffman, sin pokojnega Philipa Seymourja Hoffmana, zagleda Alano Kane, ki jo igra Alana Haim, rock zvezdnica, članica benda Haim (Anderson je posnel številne njihove spote). Takoj plane – začne jo osvajati, zapeljevati, pecati. Nezadržno. Ne pusti je mimo. “Kako to, da te še nisem nikoli videl?” Ne, noče je zamuditi. Le malo manjka, pa bi Sonny & Cher stopila izza zavese in zapela But You’re Mine. Alana, ki ga ne jemlje resno, dahne: »Saj se me sploh ne boš zapomnil.« Gary, ki ni zaman Valentine, odvrne: »Ne izgovarjaj se na čas.« In čas je tu res relativen: Alana jih šteje 25 (morda celo 28), Gary pa le 15. Njej se zdi, da jih šteje šele 12, toda obnaša se tako, kot da jih je pravkar dopolnil 30. Zna narediti vtis, zelo je podjeten, prepričan, da je kul, ekstremno samozavesten, gostobeseden, zabaven in bister, po malem hustler, po malem showman, po malem krošnjar, po malem sanjač (»V sodobnih filmih je preveč realnosti«), eksponat nove narcistične »me« dekade. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Francoska depeša

    Vprašanje je na dlani: ali je v Andersonovi Francoski depeši kaj subverzivnega? Za začetek, v njej je toliko offov kot v najbolj gostobesednih filmih noir, toliko vizualne vrtoglavice kot v najboljših filmih Tonyja Scotta, toliko pripovednih perspektiv kot v Bolanovem romanu 2666 ali Calvinovem romanu Če neke zimske noči popotnik, toliko gagov kot v Tatijevih komedijah, toliko non sequiturjev kot pri zgodnjem, nadrealističnem Buñuelu, toliko detajlov kot v Boschevem Vrtu zemeljskih naslad, toliko potujitvenih efektov kot v Brechtovih komadih, toliko fetišizma in obsesij kot pri Brianu De Palmi, toliko nostalgije po nostalgiji kot pri J. D. Salingerju, toliko koreografije kot v najboljših mjuziklih, toliko zvezd kot v filmih katastrofe in toliko suverene sofisticiranosti kot v sloviti reviji New Yorker, ki jo kanalizira tale komedija, tudi sama sformatirana in rubricirana kot revija, »French Dispatch«, francoska edicija prestižnega ameriškega tednika. Več

  • Izak Košir

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    Do 05/02
    Več

  • Stanka Prodnik

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Zakaj je bil intervju s Slavojem Žižkom tako izjemen dogodek na TV Slovenija?

    Ne bomo se dali speljati v drobno seciranje citatov Slavoja Žižka v pogovorni oddaji Intervju Ksenije Horvat: ta intervju je pač treba pogledati dvakrat, trikrat, ker je vsako novo gledanje, ko že malo poznamo zgodbe, ki jih je sestavil v tem pogovoru skupaj Žižek, kot sestavljanje puzzla – pri čemer ves čas govori o koncu našega dosedanjega življenja. Ta konec pa je že tukaj, le mi se kot nekakšni nostalgiki še kar oklepamo starega – pa čeprav nam morda ni všeč, a se v njem počutimo očitno varno. Kot na primer, ko še vedno bezamo v neoliberalizem, ki je danes že na smetišču zgodovine. Več

  • Saša Eržen

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Hudo

    Delovni zapik

    Pred pandemijo se je delo od doma zdelo precej bolj privlačno, kot se je nato izkazalo v praksi. Da bi omogočili vsaj minimalno delovno zasebnost oziroma zapik pred ostalimi člani gospodinjstva, je japonsko podjetje Sanwa kupcem že leta 2020 ponudilo kockasti šotor črne barve, ki meri malo več kot en kvadratni meter in ga lahko postavimo v kateremkoli kotičku doma. Zdaj so šotor nadgradili v montažno pisarno, katere dvocentimetrske stene iz polietilena poskrbijo tudi za nekaj zvočne izolacije, in ta bo predvidoma na voljo od konca januarja. Prenosna pisarna, ki jo je mogoče postaviti v stanovanju, v širino in dolžino meri po 110 centimetrov, v višino pa 195 centimetrov, tako da lahko v njej – v nasprotju s poldrugi meter visokim šotorom – delamo tudi stoje. Za montažo »naredi sam« delovišča potrebujemo le izvijač. Zadeva tehta osemnajst kilogramov in pol ter jo lahko sestavljeno prestavljamo naokoli. Videti je kot nekakšna govorilnica, v katero gresta pisalna miza in stol, je bele barve, s prosojno streho. Na sprednji strani ima pisarna tudi vrata z okencem, tako da lahko vsi vidijo, ali zares delate. Več

  • foto: Igor Škafar

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Ulica

    Lenart

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    7. 1. 2022  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Stripar in glasbenik, ki prepleta glasbo in besedo

    Bilo je nekoč v Poljanski dolini. Italijansko ozemlje in ozemlje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je ločevala rapalska meja. Na slovenski strani so mejo stražili srbski graničarji, na italijanski pripadniki obmejne straže Guardia alla frontiera. Ilegalno prečkanje meje si lahko plačal z življenjem, toda to ni ustavilo »švercarjev«, tako imenovanih kontrabantarjev, ki so čez mejo tihotapili sladkor, kavo, jajca, vžigalice, les in druge dobrine; te so na italijanski strani lahko prodali za nekajkrat višjo ceno in tako nekoliko omilili lastno revščino ali poplačali dolgove. Zgodbo nekaterih med njimi je stripar in glasbenik mlajše generacije Martin Ramoveš (1989), doma iz Poljanske doline, popisal v svojem najnovejšem stripu Kontrabantarji. Več

  • STA

    6. 1. 2022  |  Kultura

    Razmislek o svetu, v katerem hočemo živeti mi, naši otroci in vnuki

    Nova premiera Gledališča Koper Indijc hoče v Bronx Israela Horovitza je predstava o strahu, sovraštvu in nasilju, je danes na novinarski konferenci izpostavila režiserka Renata Vidič. Predstava postavlja zrcalo družbi, zato so se z igralskim ansamblom morali pogovoriti o svojem odnosu do sveta ter pogledu na sočloveka, na nasilje in ksenofobijo. Več

  • STA

    5. 1. 2022  |  Kultura

    Najbolj prodajane knjige v letu 2021

    Lestvici najbolj prodajanih knjig v letu 2021, oblikovani ločeno za knjige za odrasle in knjige za otroke ter mladino v knjigarnah Mladinske knjige in v spletni knjigarni emka.si. Več

  • DK, STA

    4. 1. 2022  |  Kultura

    Prvi prevod dramskega opusa Ivana Cankarja v angleščino

    Prešernovo gledališče Kranj je v sodelovanju s kanadsko gledališko skupino Crane Creations Theatre Company v okviru lanskega Tedna slovenske drame poskrbelo za prvi prevod dramskega opusa Ivana Cankarja v angleščino. Sedaj poteka njegova promocija, v gledališču pa se nadejajo uprizoritve Cankarjevih dram na tujih odrih. Več