• Borka

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Plošča

    Koromač: Kontrapunk

    Kljub namigom, ki jih skupina Koromač vlaga v naslove projektov, je hc-metal-jazz primernejši za površno predalčkanje. Početje ustroja je za punkersko držo občasno preprosto prenatančno in preveč kompleksno. Deloma tudi improvizirano. Kontrapunk je v živo posneta plata iz lanskega poglavja festivala Jazz Cerkno, ki z dodatki k stalnemu ansamblu zasedbo predstavi v kar devetčlanski razširjeni postavi. Udrihanje dveh bobnarjev je že tako registrirana znamka skupine, tokrat pa gnečo na odru vešče destilira v zid gibko zvirajočega se hrupa. Koromač ne dolgovezi – nežno tipkanje od mahanja s čupo loči le trenutek in edini očitek lahko namenimo sebi. Zakaj zadeve nismo slišali v živo?! Več

  • Goran Kompoš

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Plošča

    Daniel Lopatin: Uncut Gems (OST)

    Sodeč po prvih odzivih bo film Uncut Gems obveljal za enega lanskih ključnih filmskih presežkov, bolj pa je mnenja razdelil soundtrack, ki sta ga brata Safdie (spet) zaupala newyorškemu posebnežu Danielu Lopatinu (Oneohtrix Point Never). Trik je seveda v tem, da Safdiejeva nista hotela klasične filmske glasbe, sicer pač ne bi angažirala glasbenika, zaslužnega za nekaj najdrznejših plošč v minulem desetletju, ki so za nameček zvenele kot izgubljeni soundtracki filmov Tarkovskega. Nič drugače ni z novim soundtrackom, s katerim Lopatin včasih z zadržanim techno pulzom, včasih z vangelisovskim sintanjem in še večkrat s suspenzivno elektroakustično atmosferiko mojstrsko uglasbi psihološki profil osrednjega protagonista filma. Več

  • Borka

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Plošča

    Sunday Service Choir: Jesus Is Born

    Ponovno rojstvo Kanyeja Westa kot pobožnega artista, ki muziko ustvarja samo za širjenje vere v Gospoda, je bilo postopno. Že za leta 2016 izdani album The Life of Pablo je trdil, da je gospelovska plošča. Potem je malce bolj stopil za svoje besede na lanski Jesus Is King, sedaj pa gre v skrajnost: pod njegovim budnim očesom je nastala stoodstotno gospelovska zborovska epopeja, ki se nas je dotaknila seveda na božični dan. Jesus Is Born je eksploziven, visokoenergetski, ultrapozitiven, transcendentalen in enodimenzionalen uro in pol trajajoč večglasni napev ekipe, s katero Kanye zadnje mesece uprizarja ritualizirane šove po cerkvah, študentskih kampusih ... Glasbeno čvrst projekt, pri katerem pa po uri neprestanih hvalnic preprosto ne zmoreš več. Več

  • Goran Kompoš

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    AKA Neomi: Beautiful Disasters

    Ljubljanska zasedba AKA Neomi na novi plošči zveni precej drugače kot zasedba Neomi na prvencu Poglej, ki je izšel pred osmimi leti. Lahkotni, igrivi indie pop je takrat zvenel, kakor da je bil ukrojen za (pogosto) radijsko predvajanje, sofisticirani pop z nove plošče pa že na prvi posluh nagovarja nekoliko bolj izbrano občinstvo. To ne pomeni, da se je zasedba odpovedala hitro všečni, spevni senzibilnosti s prvenca, se pa zdi, da bi se razpoloženjske nove skladbe v koncertni različici udobneje počutile v intimnem ozračju kakšnega jazzovskega kluba kot pa na velikih odrih pred evforično množico. Čeprav zasedbi niti ti niso tuji. Pred tremi meseci je denimo ogrevala občinstvo pred nastopom Róisín Murphy na Gospodarskem razstavišču in morda ni naključje, da nekaj skladb s plošče Beautiful Disasters zveni, kot da so bile posnete v studiu priljubljene irske elektropop dive, resda z melanholičnim podalpskim makeoverjem. Več

  • Vesna Teržan

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Kultura  Za naročnike

    Impresije časa in prostora

    V februarskem jutru, ko so se meglice zagrizle v drevorede in aleje versajskih vrtov in jih spremenile v brezčasne sublimne prostore, se je v jutranji tišini oglašalo komaj slišno šklocanje fotoaparata. Profesorica krajinske arhitekture dr. Ana Kučan se je navsezgodaj, še preden so njeni študenti začeli opravljati študijsko prakso v Versajski visoki šoli za krajinsko arhitekturo, odpravila na sprehod. Na srečo je imela v torbi fotoaparat. Kajti megla, ki je neskončnost te veličastne umetnine baročnega vrtnarja Andréja Le Nôtra zavila v sivo kopreno, je le še stopnjevala impresijo skrivnostne čarobnosti kraljevih vrtov in hkrati klicala po tem, da se ta ovekoveči s fotoaparatom. Tako so tistega jutra nastale osupljive fotografije, ki so v arhivu Kučanove prav neučakano ždele in čakale na javno predstavitev. Prvič smo jih videli kot slikovno opremo knjige Portret srečnega človeka – André Le Nôtre avtorja Erika Orsenne, ki jo je leta 2016 izdala Založba *cf v prevodu Zoje Skušek. Knjiga opisuje življenje Andréja Le Nôtra in njegovo ustvarjalnost. Le Nôtre in sodelavci so oblikovali kar nekaj francoskih grajskih vrtov, vrhunsko vrtno umetnost pa je ustvaril v Versaillesu za Sončnega kralja, Ludvika XIV. Le Nôtre je bil izurjen vrtnar, odličen poznavalec botanike, inženirskih in arhitekturnih znanj, matematike, optike in Evklidove geometrije; bil je na tekočem z dosežki znanosti in tehnike svojega časa. Aleje v vrtovih in parkih je širil, da bi pretental učinek perspektive, uporabil terase, mamil pogled, zavajal, menjal perspektive, z drevoredi ritmiziral pogled, dal vodnim površinam vlogo zrcal, da bi odsevale luno, sonce, oblake in drevje. »Se vam zdi, da je glavna aleja zmeraj enako široka?« je vprašal. »Zmota. Polagoma se širi, da bi popravila učinek perspektive in ne bi ožila obzorja …« je odgovoril. Kot je zapisal Orsenna, sta se v Le Nôtrovih vrtovih geometrija in geografija ves čas pogajali. Vse to je bilo pomembno za študente krajinske arhitekture, ki jih je Kučanova pripeljala v Versailles. Več

  • Bernard Nežmah

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Jean Anouilh: Antigona

    Brez tega uvida je branje tako prazno, kot je gledanje renesančnih slik, ne da bi poznali kontekst časa. Slovenski izdajatelj je pri tem sicer drobceno pretiraval, saj je spremna beseda celo daljša od prevedenega teksta. Več

  • Matej Bogataj

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Jakob J. Kenda: Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike

    Kenda, sicer prevajalec, se je odločil, da bo prvi Slovenec, ki bo prehodil Apalaško pot, eno od uveljavljenih pohodniških transverzal, ki prečka kar nekaj ameriških zveznih držav. Speljana je – večinoma, kolikor se le da – po divjih in nenaseljenih območjih, kjer so postavljena asketska, s tremi stenami zaprta zatočišča, popotniki pa niso izpostavljeni le vremenu, ampak tudi divjim živalim in kakšnemu občasnemu rovtarju, ki se še vedno upira razselitvi, saj je ta potekala ravno v imenu pohodnikov in njihovih teženj po ’očiščenju’ ostankov civilizacije ob poti. Vendar so zraven tudi zanesenjaki, pogosto sami nekdanji pohodniki, ki na točke, blizu dostopnosti z avti, prinašajo dobrote, hrano in podobno za izmučene hodce. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Zamera

    Zamera, reboot holivudskega rimejka japonskega šokerja, ki je dobil številna nadaljevanja in ki sploh ni bil tako blazno dober, da bi nujno terjal vsa tista nadaljevanja, holivudski rimejk in reboot, še enkrat ponovi zgodbo o dolgolasem “prekletstvu”, maščevalni “zameri” duhov (ljudi, ki so umrli v krču jeze) in okuženi pensilvanski hiši (ki izmuči, obnori in pobije stanovalce), toda na nenapet, repetitiven, dolgočasno nekronološki, že kar perverzno nenavdahnjen in skoraj folkloren način. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Stieg Larsson: mož, ki se je igral z ognjem

    Stieg Larsson je zablestel s trilogijo Millenium (Dekle z zmajskim tatujem, Dekle, ki se je igralo z ognjem, Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo), ki je postala globalni fenomen in prava industrija, a sam dividend ni žel, saj je umrl še pred izidom prve knjige. Če bi preživel, pravi neki njegov prijatelj v dokumentarcu Stieg Larsson: mož, ki se je igral z ognjem, bi imel kakih 200, 300 milijonov evrov – kupil bi si hiško, nekaj bi dal na stran za stara leta, vse ostalo pa bi investiral v revijo Expo. Pomeni, da bi vse svoje bogastvo investiral v boj proti neonacizmu in rasizmu – revija Expo je namreč vztrajno, sistematično in neustrašno razkrinkavala neonacistične in rasistične skupine, ki so se pojavljale na Švedskem. Manični mikroskop za detektiranje in razkrinkavanje švedskih neonacistov in rasistov pa je bil prav Larsson, ki je dobesedno svetil v najtemnejše kote Švedske. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Nevidno življenje Evridike

    So danes, v času interneta, facebooka in socialnih omrežij, sploh še mogoče melodrame? Nevidno življenje Evridike danes ne bi bilo mogoče, ali natančneje: Nevidno življenje Evridike ne bi bilo mogoče, če bi se dogajalo danes, v času interneta, facebooka in socialnih omrežij. Če bi se namreč dogajalo danes, bi ga bilo konec že po nekaj minutah – Eurídice (Carol Duarte) in Guida (Julia Stockler), “izgubljeni” sestri Gusmão, bi se takoj našli. Takoj bi vzpostavili stik. Takoj bi ugotovili, da živita v istem mestu. In ja, takoj bi ugotovili, da sta zdajle v isti restavraciji. Ker pa se dogaja v petdesetih (in šestdesetih, sedemdesetih, osemdesetih itd.), se v tisti restavraciji – v res antologijskem prizoru! – ne srečata, saj sta prepričani, da živita daleč druga od druge in da sta srečni. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    1917

    V Cankarjevi črtici Kostanj posebne sorte, objavljeni v Podobah iz sanj, enooka Marjeta sanja, da po kostanju, ki stoji zunaj mesta, leze zlat hrošč. “Leze od tal, po deblu, na to vejo, na drugo; in mahoma je bilo zlatih hroščev toliko, da je bilo skoraj listov premalo; na vsakem se je sončil po en cekin.” Zato se zjutraj z rovnico in motiko odpravi tja in začne kopati, kopati in kopati, “Bog se usmili, do ranega jutra,” dokler ni slišati le še njenega silovitega krika. “Joj, ljudjé božji! Joj, prejoj!” Vidi pa tole: “Vse nedaleč krog kostanja je bila zemlja razkopana in razorana za najmanj pol sežnja nagloboko. Med mogočnimi koreninami, ki so se vile in bahale brezkončno na vse strani, so se kopičile same človeške lobanje; tiste jame, v katerih so bile nekdaj oči, so bile polne prsti in blata: iz nekaterih je vzklila trava kar čez noč. Druge kosti so bile vsekrižem razmetane, tako da bi nihče ne mogel razbistriti, h kateri lobanji sodijo. Objemala se je rama z gležnjem. Teh belih, mirnih, od prsti in črvov oskrunjenih reči pa je bilo toliko, da se jih ni dalo prešteti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Polsestra

    Polsestra, ne ravno Koreedova Sestrica, je brutalna komedija o dveh izolskih polsestrah, ki sta prepričani, da sta druga drugi ukradli življenje. Neža (Liza Marijina), nesojena komunikologinja, je divja, agresivna, konfliktna, jezna, veganska, brez talenta za prijateljstvo, o njej se govori vsemogoče, vse ji gre na živce, s turisti vred – hitro potegne nož. Če bi bila Marlon Brando, The Wild One, in bi jo vprašali, komu ali čemu se upira, bi odvrnila: “Whadda you got?” Oče (Peter Musevski) jo je imel z Albanko (Labina Mitevska), zato je morala požreti veliko nacionalističnega, šovinističnega sranja. Več

  • Izak Košir

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Dogodki

    Peter Ferlan: Resnični problemi, DobraVaga

    Peter Ferlan (1990) končuje podiplomski študij ilustracije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Ukvarja se z večnim vprašanjem: Kako skozi humor prikazati bizarne, težke in presenetljive stvari? Tokrat predstavlja razstavo Resnični problemi, v kateri se problemi človeka soočijo s problemi človeštva. Več

  • Izak Košir

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Dogodki

    Simon Stephens: Maria, SNG Drama Ljubljana Premiera

    Osemnajstletna Ria je noseča. Ko ji zdravnik svetuje, naj jo pri porodu kdo spremlja, da ji bo v tolažbo in oporo, se znajde pred težavo, saj ne ve, kdo je otrokov oče. Mame nima, ker jo je pred dvema letoma zbil tovornjak, oče je prezaposlen, babica pa sovraži bolnišnice. Če ne bo našla nikogar, bo vzela s seboj pametni telefon in si ogledala kakšen dokumentarec. Avtor drame Simon Stephens (1971) spada med najplodovitejše britanske dramatike. V slovenski različici, ki jo je režiral Janusz Kica, bodo zaigrali Eva Jesenovec, Saša Tabaković, Silva Čušin, Valter Dragan, Klemen Janežič in drugi. Več

  • Izak Košir

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Dogodki

    Matija Bobičić: FUNNY HOW?, Ravnikar Gallery Space

    Uveljavljeni umetnik mlajše generacije Matija Bobičić (1987) z razstavo FUNNY HOW? ponuja refleksijo in soočanje resničnosti in imaginarnosti, nerodnega neskladja in harmonije, normalnosti in nenavadnosti, tragedije in komedije. Vse to dopolnjujejo rumene lobanje, plastične vrečke, superge Nike in konzerve Rio Mare, ki se prek prepoznane domačnosti dotikajo okoljske problematike in kritike pretirane potrošnje. Kot utelešeno protislovje pa se znajdejo tudi klovnovski obrazi z značilnimi nastopaškimi nasmeški. Bobičić se pri tem izogiba pogledu, ki obsoja, ter gledalcu nastavlja ogledalo in ga sprašuje: Funny how? Več

  • Stanka Prodnik

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Svetovalna oddaja, v kateri raje plešejo kot postavljajo podvprašanja

    »Kakšni izzivi v novem letu čakajo Zvezo društev upokojencev Slovenije?« se je v torek vprašala Ana Tavčar Pirkovič, voditeljica oddaje Dobro jutro na TV Slovenija. Že naslednji trenutek smo se lahko prepričali, da nobeni, ki jih ne bi veselo premostili. Predsednik Zveze Janez Sušnik se je navdušeno pridružil voditeljici, ki je zaplesala ob taktih uvodne pesmi oddaje: »Dobro jutro, življenje, lahko noč, negativa. Kaj bo jutri, ne vem, ta moment tukaj šteje. Dobro jutro, veselje, lahko noč, slabe misli, generacija poje, nosi nas tale ritem,« sta se živahno zavrtela v nov dan. Več

  • Saša Eržen

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Hudo

    Trump med iztrebki

    Petinštiridesetemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, ki je trenutno v postopku parlamentarnega odpoklica oziroma impičmenta, se – če senat ne bo odločil drugače – predsedniški mandat izteče 20. januarja prihodnje leto. To je tudi datum, ki je napisan na toaletnem papirju s predsednikovim portretom, s katerim si lahko posamezniki, ki se ne strinjajo z njegovo despotsko vladavino in upajo, da na volitvah 3. novembra ne bo ponovno izvoljen, med vsakodnevnim brisanjem zadnjice nudijo vsaj nekaj zadoščenja. Druga različica toaletnega papirja pod štirimi različnimi predsednikovimi črno-belimi grimasami prinaša napis »Dump Trump!«, kar bi lahko prevedli kot »Dol s Trumpom!«, tretja različica pa vsebuje portretno fotografijo našobljenega Trumpa. Najslavnejši slovenski zet, katerega predsedovanje najvplivnejši svetovni velesili je sicer vse prej kot zabavno, bo tako poljubil marsikatero zadnjico in končal med iztrebki. Zavitke vece papirja z 250 potiskanimi dvoslojnimi lističi je mogoče kupiti posamezno ali v kompletih. Papir je izdelan na Kitajskem, uporabniki pa se pritožujejo le nad tem, da ni ravno najmehkejši. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Ulice

    Bor

    Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Tadej Droljc, intermedijski umetnik

    Tadej Droljc (1981) je intermedijski umetnik, skladatelj eksperimentalne elektronike in kreativni programer, ki ustvarja tehnološko napredne avdiovizualne kompozicije in z njimi unovčuje svoje akademsko znanje s področja »računalniške glasbe«. Več

  • Damjana Kolar

    10. 1. 2020  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V K4 se bosta predstavila ustanovitelja londonske založbe Cartulis Music in DJ-ja Unai Trotti in Raphael Carrau, ki se jima bodo pridružili domači Eliaz, Limc in Thomas L, v Channel Zeru pa člani kolektivov Spejs in Nimaš Izbire v družbi prijateljev iz lokalne scene (artificial passenger x Ayit, Softskinson, Pinta, Junker, FOMO, Terranigma). Več

  • IK, STA

    9. 1. 2020  |  Kultura

    Borisu Kobalu 15 mesecev pogojne zaporne kazni

    Sodnica celjskega okrajnega sodišča je danes igralca in režiserja Borisa Kobala, ki ga je doletela obtožba o plagiatu komedije Profesionalci espe, obsodila na 15 mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let. Kobal, ki dejanje obžaluje, je s tožilstvom pred tem podpisal sporazum o priznanju krivde. Več

  • DK, STA

    9. 1. 2020  |  Kultura

    Lani najbolj prodajane knjige v Sloveniji

    Spodaj objavljamo lestvice najbolj prodajanih knjig v Sloveniji. Decembrski lestvici sta oblikovani ločeno za knjige za odrasle in knjige za otroke ter mladino, letna lestvica pa zajema celoto. Vsi trije seznami veljajo za knjigarne Mladinske knjige. Več

  • Damjana Kolar

    9. 1. 2020  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

    Tokrat priporočamo razstavo tehnične opreme Vintage CD, ki je nastala ob 40. letnici Cankarjevega doma, premiero ostre satirične komedije Ivana Cankarja Za narodov blagor v režiji Matjaža Zupančiča, skupinsko razstavo Transgresija?, ki bo predstavila izbor desetih video del iz arhiva Postaje DIVA, premiero drame Maria, znamenitega britanskega dramatika Simona Stephensa v režiji Janusza Kice in koncert srbskih indie folkerjev Stray Dogg. Več

  • Damjana Kolar

    8. 1. 2020  |  Kultura

    Odtujeni polsestri

    V Kinodvoru bo 8. januarja ob 20.30 ljubljanska premiera filma Polsestra v režiji Damjana Kozoleta, v katerem spremljamo zgodbo o odtujenih polsestrah iz Izole, ki morata zaradi spremenjenih življenjskih okoliščin živeti skupaj v majhnem najetem stanovanju v Ljubljani. Film je svetovno premiero doživel lani poleti v tekmovalnem programu prestižnega festivala v Karlovih Varih. Prikazali so ga na številnih mednarodnih filmskih festivalih, na 22. festivalu slovenskega filma v Portorožu pa je Liza Marijina prejela vesno za najboljšo žensko vlogo.  Več

  • Damjana Kolar

    7. 1. 2020  |  Kultura

    Spominska razstava Lojzeta Spacala

    V Bežigrajski galeriji 2 bodo 8. januarja ob 19.00 odprli razstavo Lojzeta Spacala z naslovom Iz primorskih in kraških pokrajin. Gre za retrospektivno razstavo slik, kipov in grafik ob 20. letnici smrti enega najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev in svetovno prepoznanih grafikov. Razstava, ki sodi v niz historičnih in spominskih razstav, bo predstavila 38 del iz obdobja od leta 1940 do 1995 iz Moderne galerije Ljubljana, Javnega zavoda Komenski Kras, Štanjel in zasebnih zbirk. Kustos razstave: Miloš Bašin. Več

  • Uredništvo

    7. 1. 2020  |  Kultura

    Marko Mandić: »Biti skupaj pomeni dopuščati drugemu svobodo«

    "Biti skupaj pomeni dopuščati drugemu svobodo. Zahtevati od drugih, da so sami, in zahtevati od sebe, da si sam in da si zadovoljen s tem, da si sam, in da sam sprejemaš odločitve, da se ne nalepiš." Več

  • DK, STA

    6. 1. 2020  |  Kultura

    Tarantinov zadnji film prejel kar tri zlate globuse, Scorsese ostal praznih rok

    Združenje tujih dopisnikov Hollywooda je na 77. podelitvi filmskih in televizijskih nagrad zlati globus Quentinu Tarantinu za film Bilo je nekoč...v Hollywoodu podelilo kar tri zlate globuse, Scorsesejev Irec pa je je ostal povsem praznih rok. Zlati globusi so navadno dober namig za to, kateri filmi si bodo prislužili nominacije za oskarja, ki bodo objavljene 13. januarja. Več

  • LP

    6. 1. 2020  |  Kultura

    Kaj je narobe s svetom, v katerem je vse prav?

    »Ime mi je Peter. Vzel sem Črva. V vsakem trenutku sem osredotočen. Preveva me izpolnjujoče in vseprežemajoče zadovoljstvo. Ljudje, ki jih srečujem, me navdihujejo in bogatijo. Glavo imam polno svežih zamisli. Spet veliko pišem. Moje misli so jasne in svetle. Pišem o prelepi naravi, ki me obdaja. Pišem o prelepih ljudeh, ki me obkrožajo. Pišem o tem prelepem svetu, kjer na obrazih ljudi vselej sije sonce. Odkar sem očrvičen, imam vedno dovolj časa. Zdaj lahko postorim vse, kar si zamislim, obenem pa imam več časa za svoje drage kot kadar koli prej. Tudi za meditacijo in vsakodnevna miselna razpredanja se vedno najde čas. Ponoči sanjam najčudovitejše sanje; v njih potujem v druge svetove, tam srečujem sorodne duše. Ob jutrih radosten podoživljam in si razjasnjujem pomenljiva sporočila svojih noči. Lahkoten sem in gibek in svež. Raven. Gladek. Lep.« Več

  • Uredništvo

    6. 1. 2020  |  Kultura

    Boštjan Gorenc - Pižama: »Človek piše, prevaja, igra, a daleč največ prahu dvigne, ko shujša!«

    »Je pa hecno: človek piše, prevaja, igra, snema ... a daleč največ prahu dvigne, ko shujša!« (Boštjan Gorenc - Pižama, prevajalec, stand up komik, raper, za NeDelo o pozornosti, ki mu jo namenijo mediji)  Več

  • Damjana Kolar

    6. 1. 2020  |  Kultura

    Sedem vprašanj o sreči

    V Lutkovnem gledališču Ljubljana bo 10. januarja ob 16.00 premiera 7-urne predstave Sedem vprašanj o sreči, ki je nastala v koprodukciji Lutkovnega gledališča Ljubljana in Slovenskega mladinskega gledališča. Skozi zgodbo o iskanju modre ptice ustvarjalci predstave pišejo lastno, osebno in družbeno zgodbo o družini, nasilju, spominu, sanjah, smrti, radostih, ljubezni, prihodnosti, slovesu, smislu. Sedem vprašanj o sreči ne postavlja vprašanj in tudi ne ponuja odgovorov, omogoča pa, da si na domišljijskem potovanju skozi sedem gledaliških dežel vprašanja zastavimo sami in si, če to želimo, nanje sami tudi odgovorimo. Režija: Tomi Janežič. Več