• Marcel Štefančič jr.

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Pokemon detektiv Pikachu

    Če ste pred leti dobesedno bežali pred franšizo Pokemon (pred videoigrico, pred stripi, pred kartami, pred risankami, pred TV-filmi, pred kinofilmi, okej, pred fenomenom), si lahko zdaj oddahnete: Pokemon detektiv Pikachu, reboot te franšize, ni takšna katastrofa, kot ste pričakovali. To, da je film igran, da se dogaja v orjaškem bladerunnerskem Ryme Cityju, ki ga mogočna korporacija spremeni v metropolo demokracije, svobode, egalitarnosti ter multikulti sožitja med ljudmi in Pokemoni, in da Pokemona št. 1, detektiva Pikachuja, partnerja fanta (Justice Smith), ki išče svojega “izginulega” očeta, sicer policaja, vokalizira deadpoolski Ryan Reynolds, je sicer korak v pravo smer, toda nikar ne pričakujte razodetja – Pokemon izgleda tako, kot da so ga potegnili skozi matrico Marvelovega superjunaškega vesolja, ozaljšanega s psihologijo Ninja želv, evforičnostjo Lego filma in ikonografijo filmov noir. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Bleščeči rakci

    Če madžarska vaterpolska reprezentanca leta 1956 na olimpiadi v Melbournu ne bi brutalno, krvavo zmlela sovjetske (slovito maščevanje za sovjetsko okupacijo Madžarske!), ne bi bilo vaterpolskega filma Otroci slave, ki ga je 50 let kasneje navdihnil ta “incident”. In če Nanni Moretti leta 1989 ne bi poslanca italijanske komunistične partije v filmu Palombella rossa (Rdeči golob), ki so ga Nemci prevedli kar kot Vaterpolo in komunizem, prelevil v navdušenega vaterpolista, bi bili francoski Bleščeči rakci praktično prvi vaterpolski film v zgodovini. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    John Wick 3: Parabellum

    Ko Johna Wicka (Keanu Reeves) nekje vmes vprašajo, kakšno pomoč potrebuje, odvrne: “Pištole! Veliko pištol!” Z razlogom: Parabellum, podnaslov tretjega Johna Wicka, sicer v latinščini pomeni “priprave na vojno”, toda John Wick, lakonični, stoični, samurajski, križarski poklicni morilec, vdovec in ljubitelj psov (če mu ne bi ubili psa, tele franšize sploh ne bi bilo!), je tedaj že sredi vojne, saj je v podobni situaciji kot “Warriors” v Hillovih Bojevnikih podzemlja ali pa policaj Rama (Iko Uwais) v Evansovi Raciji – vsi ga hočejo ubiti. In to dobesedno vsi: tako rekoč vsakdo, ki se pojavi v tem filmu, ga hoče namreč likvidirati. Za njim se v besnem ritmu Millerjevega Pobesnelega Maxa valijo horde brezosebnih morilcev, gangsterjev, jurišnikov, oportunistov, fenov. A kdor je videl Johna Wicka 2 ve, zakaj: Wick je v newyorškem hotelu Continental, ki za vse poklicne morilce tajne bratovščine “High Table” predstavlja “varno” hišo (tu jih ne sme nihče ubiti – takšna so pravila!), ubil zverinskega Santina D’Antonia (Riccardo Scamarcio), Winston (Ian McShane), menedžer tega katedralskega hotela, pa ga je zaradi te herezije potem razglasil za “excommunicado”, s čimer ga je “obsodil” na smrt, a mu je dal eno uro, preden odpre vsesplošni lov nanj. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Stotnik

    Kot bi rekel Antonio Gramsci: ko staro umira, novo pa se še ne zmore roditi, napoči čas pošasti. Zdaj je čas pošasti. In Stotnik, nemški črno-beli film, ki ga je – po resnični zgodbi – posnel Robert Schwentke (pred leti je posnel kultni Tattoo, Se7en po berlinsko), povsem jasno pokaže, da lahko vsak postane pošast. Willi Herold (Max Hubacher), prezebli, sestradani, nemočni, utrujeni, obupani, nepomembni nemški vojak, dva tedna pred koncem II. svetovne vojne izgubi stik s svojo enoto (kdo ve, morda je dezertiral), kar ga vodi iz ene nevarnosti v drugo – kamor pride, mu kdo streže po življenju. Ljudje so pač zmedeni, živčni, razrvani, nezaupljivi, panični. Willi nenehno beži. Potem pa v zapuščenem džipu najde uniformo stotnika, ki si jo natakne – z monoklom vred. Več

  • Marjan Horvat

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Kultura  Za naročnike

    »Njihova bogata, prelepa dežela je past«

    Kraljevina Jugoslavija – državna tvorba, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine SHS in je formalno obstajala do konca druge svetovne vojne – je bila dežela globokih nasprotij in konfliktov. Resda so pripadniki višjih slojev in aristokracija tedaj poslušali zahodno glasbo, plesali charleston, v kinih gledali najnovejše hollywoodske filme, po zahodnem vzoru ustvarjali jugoslovanske filmske in gledališke zvezde in se navduševali nad tehničnimi novostmi, kot je bil razvoj podvodne fotografije. A Kraljevina Jugoslavija je bila tudi dežela, ki so jo zaznamovale velike socialne neenakosti, razmah revščine in navkljub zaukazani ideologiji jugoslovanstva mednacionalne in medverske napetosti. Bila je avtoritarna monarhija, v kateri so ljudje, da se zaradi nepremišljene besede ne bi znašli v »glavnjačah«, beograjskih političnih zaporih, raje šepetali kot govorili. Več

  • Izak Košir

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    MRFY: Top Mont turneja, Gala hala, Metelkova

    Prodorna domača glasbena zasedba MRFY bo odmevno turnejo po Sloveniji končala v Ljubljani, natančneje v Gala hali na Metelkovi. Leto 2018 je bilo za njene člane plodno: izdali so EP, koncertirali doma in v tujini, gostovali pri Izštekanih, izdali dolgometražno ploščo Story, odšli na turnejo s Siddharto, za nameček pa so posneli tudi nekaj videospotov. Top Mont turneja poleg železnega repertoarja in skladb z nove plošče ponuja tudi nekaj novosti. Več

  • Izak Košir

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Ana Milenković: Rosshalde, Ravnikar Gallery Space

    Samostojna razstava večkrat nagrajene umetnice Ane Milenković ima naslov Rosshalde, in sicer po kratki zgodbi Nobelovega nagrajenca Hermanna Hesseja, ki nas postavlja v kožo vsakdanjega človeka, razcepljenega med obveznostmi do svoje družine in hrepenenjem po duhovni izpolnitvi, ki jo ponuja le bivanje zunaj meja konvencionalne družbe. Umetnica kaže posebno povezanost s Hessejevim tematiziranjem mnogoterosti in zavračanjem zamisli o življenju kot procesu in razvoju, ki nas pripravi na smrt. Ana Milenković je diplomirala na Fakulteti za likovne umetnosti v Beogradu in magistrirala na Univerzi za umetnost v Wimbledonu. Trenutno živi in ustvarja v Londonu. Več

  • Izak Košir

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    6. Drama Festival, SNG Drama Ljubljana

    Letošnji, že šesti festival bodo zaznamovale gledališke uprizoritve nekaterih najvidnejših evropskih in slovenskih režiserjev. Predstave bodo v spremljevalnem programu pospremili pogovori na izbrane teme, intervjuji z ustvarjalci ter tradicionalnima uvodnim in zaključnim koncertom. Na letošnjem festivalu bodo prvič podelili tudi nagrado občinstva za najboljšo festivalsko predstavo, za katero se bodo potegovale izbrane predstave iz Hrvaške, Srbije, Črne gore in Češke. Festival se bo zaključil z avtorskim projektom Nika Škrleca, Študije bananinega olupka. Vse predstave bodo opremljene s slovenskimi in angleškimi nadnapisi, celoten program pa je na voljo na spletni povezavi www.drama.si/o-drami/drama_festival. Več

  • Stanka Prodnik

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Evropski šovi

    Sivino deževnega maja razbijata dva evropska televizijska spektakla: volitve in Evrovizija. Zagotovo lahko rečemo, da je zanimanja vse več vsaj s strani tekmovalcev. Ker na Evroviziji sodeluje preveč držav, da bi lahko vse pesmi poslušali v enem večeru, ne da bi zaspali ali znoreli, je izbor raztegnjen v več večerov. Če je rezultat predvsem, da se izbor vsako leto bolj neznosno vleče, pa je pri volitvah več časa za tehtna vprašanja in odgovore vsekakor dobrodošlo. Na Pop TV so v tej maniri v oddajah Fokus soočili po dva predstavnika ali predstavnici strank, kar je dobra ideja, če pomislimo na domet današnjih kričavih množičnih soočenj. Pa do posebne globine nismo prišli. Denimo, uvod v sobotni oddaji, ko sta se predstavljali kandidatki Desusa Tereza Novak in Janja Sluga iz SMC, je bil zanimiv. Skrajneži da se bodo verjetno okrepili, je dejal voditelj Miha Drozg in bil oster: »Tako je tudi po zaslugi liberalcev in demokratov, ki očitno doslej niste znali na pravi način odgovarjati na težave ljudi, probleme v družbi. Kakšne predloge konkretno imate recimo za socialo, brezposelnost, boljše pogoje dela, odpravo prevelikih neenakosti?« A kaj, ko se je zadovoljil s floskulami, da je treba odgovor iskati v gospodarski rasti in poudarjanju socialne pravičnosti. Več

  • Saša Eržen

    24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Hudo  Za naročnike

    Svet, kot ga vidi penis

    Mini trpežne kamere, s katerimi lahko posamezniki posnamejo svoje ekstremne športne aktivnosti, so bogatejše za novo, neobičajno različico: obroček za penis s kamero. Izdelek, ki se imenuje cock cam, prek spleta ponuja britanska firma Julz. Najnovejša spolna igračka je prek aplikacije in s pomočjo wi-fi brezžične povezave – ob dodatnem geslu, ki ga nastavi uporabnik – povezana z mobilnim telefonom lastnika, kjer naj bi bili občutljivi posnetki na varnem. Po zaslugi tehnologije nočnega vida kamera lahko beleži spolno dejavnost tudi v slabših svetlobnih razmerah. Vprašanje pa je, kdo je bolj zmogljiv, kamera ali tisti, ki jo nosi. Priporočajo namreč do 90-minutno snemanje, saj se kamera in baterije, ki jih pripomoček vsebuje, začnejo segrevati, če so v uporabi dlje. Vsaj tako bizaren kot kamera za penis je njen promocijski video, na ogled na spletni strani izdelka in platformi YouTube. V njem moški skoči z vzpetine, na hrbtu ima zloženo padalo, ki ga uporabi za doskok (t. i. base skok), podvig pa beleži kamera, pritrjena na dildo, ki ga ima model med skokom na sebi, tako da ves čas štrli sredi posnetka. Več