• Uredništvo

    6. 6. 2021  |  Kultura

    VIDEO: Problematika plastičnih smeti v morju

    V nekdanjem skladišču soli, razstavišču Infocentra v Monfortu je do 30. junija na ogled spletna razstava Morje plastike, ki jo je pripravilo Društvo Smetumet. Razstava na strnjen in kreativen način prikazuje problematiko plastičnih smeti v morju s fokusom na Jadranu in slovenski obali. Več

  • Uredništvo

    6. 6. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #68

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Cvetke Bevc iz zbirke In vendar sem. Več

  • Damjana Kolar

    5. 6. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Sol solza

    V Kinodvoru in na spletni platformi Art kino mreže Slovenije je na ogled film Sol solza, zgodba o romantičnih pustolovščinah mladega mizarskega vajenca in njegovem razmerju z očetom. Črno-bela miniatura mojstra Philippa Garrela je svetovno premiero doživela na lanskem Berlinalu. "Snemanje v črno-beli tehniki mi je v velik užitek, vendar pa včasih, kadar gledam sodobne črno-bele filme, opazim retro pristop, ki mi ni všeč. Po drugi strani pa črno-bela fotografija igralca očisti vseh vlog, ki jih je odigral v barvah," je zapisal režiser. Več

  • Lara Paukovič

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  Za naročnike

    Vrnitev odpisane razstave

    Pred dvema tednoma smo pisali, da je ministrstvo za kulturo (pravzaprav nevedni minister Vasko Simoniti) zaradi nezadovoljstva odpovedalo razstavo del slovenskih umetnikov, ki naj bi za časa predsedovanja Slovenije Evropski uniji visela v stavbi evropskega parlamenta v Bruslju. Razlog za odpoved je bilo dejstvo, da naj ministrstvo ne bi bilo seznanjeno z vsemi pogoji evropskega parlamenta, četudi je Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, kustos razstave, v intervjuju za Večer povedal, da po njegovem vedenju to ne drži – da je ministrstvo vedelo za koncept in potrdilo izbor. Več

  • Lara Paukovič

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  Za naročnike

    Gol, bos, sam

    Kočevski rog na Dolenjskem večina bržkone najprej poveže s tem, da je bil med drugo svetovno vojno v njegovih gozdovih nekaj časa sedež Osvobodilne fronte in poveljstva slovenskih partizanskih čet. Zaznamovan je tudi s tem, da so v njem grobišča žrtev povojnih pobojev. A prostor s takšnim zgodovinskim pomenom je lahko tudi prostor intimne kontemplacije. To je z zadnjim projektom dokazal Borut Peterlin, eden najboljših, tudi mednarodno priznanih slovenskih fotografov, med drugim nekdanji Mladinin fotograf in urednik fotografije, saj se je lani, v času prve karantene, odločil za kratke etape samoizolacije v Kočevskem rogu, med katerimi je ustvaril serijo fotografij, ki bo pod naslovom Nova Zemlja od 10. junija na ogled v Atriju ZRC v Ljubljani. Več

  • Vanja Pirc  |  foto: Borut Krajnc

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  Za naročnike

    Pismo za prihodnost

    V proizvodni hali v enem od številnih industrijskih objektov, ki so bili nekoč združeni v veliko Mariborsko tekstilno tovarno (MTT), ponos našega drugega največjega mesta in največji obrat s tekstilno industrijo na območju nekdanje Jugoslavije, so še nedavno brneli stroji, ki so navijali bale blaga, narejene v sosednji hali. Zadnjič so jih prižgali leta 2014, potem pa jih ugasnili in skupaj z drugimi stroji prodali. Ker so že leta prej enako usodo doživele tudi vse druge hale in okoliška poslopja, je s tem propadel še čisto zadnji branik nekoč mogočne mestne tekstilne industrije. Skoraj stoletne zgodbe s številnimi vzponi in padci je bilo konec. Več

  • Borka

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Plošča

    Mdou Moctar: Afrique Victime

    Saharski blues, puščavski rock, kitarska muzika Tuaregov, ki se širi po edinstvenih distribucijskih kanalih ali načinih izmenjave mobilcev in sim kartic. Bolj skupek sorodnih praks prostranstev Sahela kot trden žanr že desetletja v valovih pljuska v milje svetovnega popa, eden sodobnih obrazov tovrstnih izrazov pa je tuareški mojster kitare Mdou Moctar. Njegov novi album je psihedelična hipnoza gromkih večglasnih napevov, mogočnih rifov – akustike in glasne elektrike – in občasnih hrupnih solaž. Afrique Victime je muzika izjemnega občutka in je muzika skupine, pri kateri se v hipu sliši, da ne ustvarja projektno, ampak preprosto ogromno igra skupaj. Z zmernejšo količino Moctarjeve pretekle svojstvenosti. Več

  • Jaša Bužinel

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Plošča

    Katja Šulc: Caricias

    Naj gre za pesmi Mile Kačič, romsko dediščino ali avtorske verze, slovenska pevka v svoji muziki že od začetka prepleta različne glasbene prakse in poezijo. Na najintimnejši izdaji doslej Katja Šulc reflektira odnos do dežele, kamor jo je od prvega obiska pred 20 leti pogosto vodila življenjska pot. Album, posvečen Mehiki, sestavljajo avtorske skladbe, staroselske pesmi, priredbe znanih komadov in poezija Juane de La Cruz. Njena artikulacija je tankočutna, polna patosa; dopolnjujejo jo minimalistične podlage, ki odpirajo neko mistično razsežnost v duhu magičnega realizma. Najbolj pa nas zagrabi, ko avtorica izstopi iz okovov tradicije. Poslušanje »pod mus« za fene Josephine Foster in Lina_Raül Refree! Več

  • Borka

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Plošča

    DMX: Exodus

    Ko govorimo o fenomenu »pravega« raperja, skratka takega, ki ga odlikuje čista (ulična) kredibilnost trdote življenja, je DMX zelo pri vrhu seznama. Veteran s podpisom raskavo bevskajočega sloga je pristal v zaporu več kot 30-krat, najzabavnejši med neštetimi razlogi pa je, da se je pretvarjal, da je zvezni agent. Osmi album je izšel manj kot dva meseca po njegovi smrti in je na hitro končana razmetanka nekaj vratolomnih podlag, občasnih mašil in številnih – tudi tečno odvečnih (na primer Bono) – gostov pri prav vseh posnetkih. Exodus je tako zbirka sodelovanj brez smiselnega toka, ki ji zmanjka zadnja etapa pilaže, a tudi skupek DMX-ovih prepoznavnih bevskov je spodobna popotnica v večna rapišča. Več

  • Gregor Kocijančič

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Black Midi: Cavalcade

    Black Midi – britanska art rock senzacija, ki med vsemi opevanimi bendi na cvetoči južnolondonski »postpostpunk« sceni dviguje največ prahu – zdaj navdušuje z drugo dolgometražno ploščo, s katero ga bo dvignila še več. Že pred izdajo prvenca so jo ljubitelji drzne kitarske glasbe okronali za eno najobetavnejših eksperimentalnih zasedb, po izjemni plošči Schlagenheim pa se je hype le še stopnjeval. Ena od glavnih odlik bendove glasbe je nepredvidljivost, zato preprosto ni bilo mogoče pričakovati, v katero smer bodo člani zasedbe zavili z novo ploščo Cavalcade. Sodeč po eklektičnosti dosedanjega opusa smo vedeli le, da lahko zaidejo marsikam, zdaj pa vemo tudi, da je prav vsak izmed 623 zavojev, ki jih zasedba naredi na tej avanturistični plošči, milo rečeno vznemirljiv. Več

  • Bernard Nežmah

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Manca Erzetič: Goli otok po sedemdesetih letih

    Kaj se je dogajalo na zloglasnem kraju, so že popisali taboriščniki v spominih in historiografi v zgodovinskih pregledih. Tukajšnja tema meri na tiste, ki so ostali na svobodi. Kako je torej pojem Goli otok, o katerem se je samo šepetalo, učinkoval na razmišljanje slehernikov in izbiro njihovega življenja? Kako in kako dolgo je strah obvladoval tiste, ki niti niso bili zaprti? Kako je koncept jugoslovanske poti v socializem z imenom samoupravljanje Tito vpeljal prav na Golem otoku? Kako sta Informbiro in Goli otok spremenila vladajoči politični in medijski diskurz? Časniki niso več navajali neposrednih izjav političnih voditeljev, ampak besede Franck in Jožetov, ki so na tovarniških mitingih napadali poteze sovjetske vlade in njenih podpornic. To, kar so včeraj razglašali Kardelj, Ranković in tovarišija, so danes vzklikale množice. Premestitev je dosegla, da se Stalinu po robu ni postavil Tito, ampak tovarniški delavci, ki so polemizirali z vsebinami moskovskih časnikov. Več

  • Matej Bogataj

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Marco Missiroli: Zvestoba

    V enem prejšnjih romanov, v Opolzkosti v zasebnosti, se je italijanski pripovednik Marco Missiroli (rojen leta 1981) v maniri razvojnega romana posvečal odraščanju fanta skozi različne etape, pri čemer je bil poudarek na spolnem dozorevanju in dilemah, ki grejo zraven, predvsem na mladostnih poskusih definiranja meje med prijateljstvom in erotiko; lovil je tisto zlato sredino, ki prepreči, da bi ostali brez prijateljev – ali brez ljubimcev. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    #Šekspirjanskaštala

    Ker se umetnine Andyja Warhola danes prodajajo za tako bajne in rekordne zneske, so vsi pozabili, da je nekoč snemal tudi filme. Recimo: v filmu Empire je 485 minut statično – v istem, fiksnem kadru, posnetem iz 44. nadstropja Time-Life Buildinga – kazal Empire State Building (od mraka do zore), v Riti Taylorja Meada je 70 minut kazal rit poeta in igralca Taylorja Meada, v Hranjenju je 45 minut kazal, kako slikar Robert Indiana konzumira gobo, v Spanju, »najdaljšem in najpreprostejšem filmu vseh časov«, kot je tedaj v časopisu Village Voice zapisal ideolog in guru filmskega undergrounda Jonas Mekas, pa je 321 minut kazal spanje poeta in performerja Johna Giorna. Nič drugega kot to – človek, ki spi. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Obetavna mladenka

    Tale prestižni film sem že obdelal, zato naj vas zdaj, ko prihaja tudi na velika platna, le opozorim, da gre za zgodbo o Cassie (Carey Mulligan), nekdanji študentki medicine, ki sklene, da bo toksičnim moškim pokazala nekaj trikov opolnomočenja, ki so ga prinesli gibanje #MeToo in nekateri filmi, recimo Maščevanje, Črni božič in Asistentka, pred leti tudi Miikejeva Avdicija in še prej Ferrarov Angel maščevanja (oh, in nedavno serija I May Destroy You). En passant se ponorčuje iz koprskega višjega sodišča, ki je leta 2019 odločilo, da moški, ki je spolno občeval s spečo in pijano družinsko prijateljico (brez njenega privoljenja), ni zagrešil posilstva, temveč le »prisiljenje«. (kinematografi) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Varuh

    Varuh je akcijski triler (okej, bolj neovestern), na katerega bi bil lahko ponosen le kak Steven Seagal (ali pa Jean-Claude Van Damme), ne pa Liam Neeson. Tokrat ljubi pse in sovraži telefone. Ime mu je Jim Hanson, nekoč je bil vojaški ostrostrelec ( ja, Robert Lorenz je produciral Eastwoodovega Ameriškega ostrostrelca), zdaj je ovdoveli, hudo zadolženi, skoraj bankrotirani arizonski kmet, ki na meji reši malega Miguela (Jacob Perez), sina umorjene migrantke, in obenem ustreli mehiškega kriminalca, brata neke visoke kartelne živine (Juan Pablo Raba), tako da se znajdeta na dolgem begu pred mehiškimi eksekutorji. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Those Who Wish Me Dead

    Hannah Faber (Angelina Jolie) je zelo lepa, manekenska ženska. Lahko bi bila holivudska zvezda. Lahko bi igrala Laro Croft, Salt in gospo Smith. Lahko bi bila poročena z Bradom Pittom. Pa ni. Najdete jo sredi širnih montanskih gozdov na visoki opazovalnici, kjer preži na dim – na prve znake gozdnih požarov. Sicer je gasilka-padalka (smokejumper), ena izmed najboljših in najbolj junaških (logično), toda nedavno je med požarom »narobe prebrala veter«, ki je – pomešan z ognjem – odnesel nekaj mladih življenj, zato je zdaj žalostna kot akronim PTSD. Priložnost za odrešitev dobi, ko v njeno smer krenejo deček-ki-preveč-ve (sin umorjenega moža-ki-je-preveč-vedel), hladnokrvna poklicna morilca (Nicholas Hoult in Aidan Gillen), ki skušata preprečiti, da bi še kdo izvedel to, kar ve, šerif (Jon Bernthal), ki ne ve, kaj kdo ve in kaj se dogaja, in njegova noseča žena (Medina Senghore), mojstrica preživetja, ki ve, da se dogaja nekaj strašnega, navsezadnje, morilca za sabo puščata trupla (»Vsakogar, ki vidi najina obraza, morava ubiti«), da pa se ljudje ne bi preveč ukvarjali s trupli, podtakneta velik gozdni požar. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Film

    Kapitalizem bo očitno preživel konec sveta

    Zombiji, kakršne vidite v Snyderjevem spektakularnem nadaljevanju Zore živih mrtvecev, bi se sijajno podali Marvelovim Maščevalcem – Hulku, Thoru, Stotniku Ameriki, Iron Manu, Sokolu in Črni vdovi. Videti so namreč superjunaško – hitri so in eksplozivni, inteligentni in vsevidni, močni in neuničljivi, produkti tajnega vojaškega laboratorija ( ja, Area 51). Še zlasti Zeus (Richard Cetrone), njihov strašni, res karizmatični bog. Kdo se ne bi hotel slikati z njim? Na začetku požrejo kičasti, neonski, trumpovski Las Vegas, in to med najavno špico, ki je tako monumentalna, da se med njo odvrtita dve priredbi štikla Viva Las Vegas – tokrat povsem očitni parodiji vulgarnosti, nadutosti, požrešnosti in pohlepa. Metropolo potrošniške družbe požrejo ultimativni potrošniki, ultimativni konzumenti – zombiji. Suspicious Minds, heh. Takoj zatem se Army of the Dead poroči z Ducatom umazancev, Osmim potnikom 2, Plačanci, O ceano vimi e najstimi in Pobegom iz New Yorka: Scott Ward (Dave Bautista), nekdanji specialec in junak zombijskih vojn, po naročilu nekega magnata zbere mavrično multikulti ekipo specialcev, s katerimi skuša iz distopičnega lasvegaškega kazina mimo vojske živih mrtvecev – in tik preden vojska »mrtvi« Las Vegas zradira z atomsko bombo – odnesti 200 milijonov dolarjev. Specialci (Hitri in drzni, le da pešačijo), med katerimi so tudi tip z žago (Omari Hardwick), pilotka (Tig Notaro), ostrostrelec (Raúl Castillo), mehaničarka (Ana De La Reguera), vlomilec (Matthias Schweighöfer), rambeta (Samantha Win), Wardova hči (Ella Purnell) itd., ki bodo bogato nagrajeni, so delničarji apokalipse. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Sol solza

    François Truffaut je leta 1977 posnel Moškega, ki je ljubil ženske – film o moškem (Charles Denner), ki je letal za ženskami, jih sistematično in množično zapeljeval ter z mnogimi tudi spal. Te ženske so vse to vedele, a jih je kljub temu brezmejno privlačil. Ko umre v prometni nesreči, vse pridejo na njegov pogreb. V solzah. V Soli solza, črno-beli romantični dramediji, ki je videti kot četrti del Garrelove »trilogije o ljubezni« (Ljubosumje, V senci žensk, Ljubimec za en dan), je tak moški Luc (Logann Antuofermo), bodoči mizar, milenijski Lothario, ki začne takoj, že ob prvem stiku na obskurni pariški avtobusni postaji, zapeljevati Djemilo (Oulaya Amamra), a ko se ravno dobro objameta, že naskoči Geneviève (Louise Chevillotte), svojo nekdanjo sošolko. Djemile ne bo pozabil, Geneviève ni pozabil. In ko ga Geneviève ravno dobro »ustali«, obisk najavi Djemila. Potem pa pride še Betsy (Souheila Yacoub), ki bo prav tako nepozabna – ker je neodvisna, ker je opolnomočena in ker ne spi le z njim, ampak tudi z nekom drugim. In če ne bi spala še z nekom, bi verjetno o tem fantaziral – ljubezen potrebuje fantazije, fantazmatsko oporo. Kdo ve, morda tudi pri drugih ženskah fantazira, da spijo z drugim, a da jim tisto, kar potrebujejo (»globoka čustva«, »nežnost« ipd.), daje le on. In kdo ve, morda uživa v tem, da ženske s tem, ko se ne veže nanje, prepušča drugim moškim. Več

  • Izak Košir

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    Republika Slovenija, Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana Več

  • Stanka Prodnik

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Možina, partijski človek

    Lojze Dolinar je pred kratkim postal prvi celovški podžupan, ki pripada slovenski manjšini. Za Celovec je to velika stvar, saj gre kljub vsemu za mesto, kjer je bila mržnja do Slovencev vedno močna in trdovratna, pri čemer je treba izpostaviti, da je podžupan pri svobodnjaškem županu. No, Celovec je Celovec: tudi v očeh Avstrijcev gre za mesto za sedmimi gorami in sedmimi dolinami, zato ne gre biti prestrog. Več

  • Saša Eržen

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Hudo

    Blowzee

    Novi virus je spremenil tudi praznovanje rojstnih dni. Med pandemijo je bilo slavje zunaj najožjega družinskega kroga praktično nemogoče, zdaj pa bo verjetno zabave, še zlasti otroške, na katerih imajo lahko sicer virusi in bacili svoj žur, spremljal kup previdnostnih varnostnih ukrepov. Eden od njih je pihanje svečk s posebnim pripomočkom, saj je običajno postalo prenevarno, ker zna torto oplemenititi z nevidnimi klicami vseh sort. Brezmadežno pihanje omogoča blowzee, modra široka daljša plastična cevka, ki ima na koncu ventilator. Izmislil si jo je Mark Apelt, navdih pa je dobil, ko je na neki rojstnodnevni zabavi, na katero je še v predkovidnih časih spremljal sina, opazoval prehlajenega malčka, ki je med neveščim pihanjem svečk radodarno pljuval po torti, ki so jo povabljenci nato seveda pojedli. Blowzee sapo (in morebitno slino) usmeri stran od torte; pihanje vanj le požene ventilator, ki deluje na baterije, sapa slavljenca pa izstopi skozi izpuh na spodnji strani. Otrokom se zdi reč zabavna, germofobi med odraslimi gosti pa si lahko vsaj malo oddahnejo. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Ulice

    Luka in Nikita

    Več

  • Uroš Abram

    4. 6. 2021  |  Mladina 22  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Muanis Sinanović, pesnik in publicist, ki se je udomačil v lastnem izrazu

    Nase je prvič opozoril pred devetimi leti, ko je njegova pesniška zbirka Štafeta okoli mestne smreke prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec. Vmes je objavil še dve zbirki poezije – pesmi so bile prevedene v tuje jezike in uvrščene v antologije – in eksperimentalni roman Anastrofa ter se uveljavil kot eno prepoznavnejših, kritičnih peres Radia Študent. Danes je Muanis Sinanović (rojen leta 1989) med najbolj profiliranimi in produktivnimi pisci mlajše generacije. Pravkar je izdal esejistično zbirko Beat v svetu, nedavno pa je izšla tudi njegova četrta pesniška zbirka Krhke karavane, ki je bila te dni nagrajena z nagrado kritiško sito. To spremlja konsistentno publicistično delo za različne medije, nekaj besedil je objavil tudi v Mladini. Več

  • Uredništvo

    3. 6. 2021  |  Kultura

    Spomin na Gašperja Tiča

    Osemnajstega junija bo minilo štiri leta, odkar je odšel igralec Gašper Tič. Na ta dan, ki so ga poimenovali Dan v spomin na Gašperja Tiča, bo Mestno gledališče ljubljansko ob 20.00 uprizorilio komedijo Eugèna Labicha Slamnik v režiji Diega de Bree (premiera bo 9. junija ob 20.00), in sicer na zunanjem prizorišču v Hali L56 (Industrijska cona Šiška). Več

  • Uredništvo

    3. 6. 2021  |  Kultura

    Najbolj prodajane knjige v maju

    Lestvici najbolj prodajanih knjig v maju za odrasle in za otroke ter mladino v knjigarnah Mladinske knjige in v spletni knjigarni emka.si, ki jo pripravljajo za razdobje preteklih 30 dni. Več

  • Uredništvo

    3. 6. 2021  |  Kultura

    Festival MENT letos kar devet dni

    Od 3. do 11. junija bo potekal festival MENT Ljubljana, ki je postal znan po bogatem in razgibanem 3-dnevnem dogajanju po vsej prestolnici. Zaradi polovičnih kapacitet in PCT pogoja, letošnja edicija v prilagojenem raztegnjenem formatu prinaša kar devet koncertnih večerov, na katerih se bo zvrstilo 30 domačih in tujih izvajalcev iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Češke in Poljske, ki bodo nastopili v Kinu Šiška, Švicariji in atriju Mestnega muzeja. Več

  • DK, STA

    2. 6. 2021  |  Kultura

    Umirite svoje misli ob opazovanju umetnin

    V Narodni galeriji so odprli sobo za galerijsko čuječnost. S tem sledijo zgledu uglednih evropskih in ameriških galerij, ki že nekaj časa izvajajo programe čuječnosti. Z novo pridobitvijo želijo spodbuditi obiskovalce, "da ob umetniških delih urijo pozornosti in s tem bogatijo svojo izkušnjo dojemanja umetnosti". Več

  • Uredništvo

    2. 6. 2021  |  Kultura

    »Umetnost se težko izogne političnosti«

    "Jaz mislim, da se umetnost težko izogne političnosti. Vsakokrat, ko se odloči za neko določeno prizmo, je po svoje že politična, ko se torej odloči za neko estetiko, za neko vsebino, za neki položaj. Tudi če je z vidika njenih izjav popolnoma nepolitična, je vnaprej politična. Težko bi rekla, da je katera koli umetnost "apriori" samo lepa. To je ena stran, druga stran pa je umetnost, ki se eksplicitno ukvarja s političnostjo." Več

  • STA

    31. 5. 2021  |  Kultura

    »Je mogoče, da sem bil tam in da sem preživel?«

    Francosko-poljski filmski ustvarjalec Roman Polanski se v novem dokumentarcu Polanski, Horowitz. Hometown spominja grozot odraščanja v času holokavsta. Oskarjevec se kot protagonist filma, ki je premiero doživel v nedeljo, sprehaja po domačem mestu Krakov, ob njem pa je prijatelj, fotograf Ryszard Horowitz, ki je tudi preživel holokavst. Več

  • DK, STA

    31. 5. 2021  |  Kultura

    Rokopisi, risbe in pisma Franza Kafke odslej na spletu

    Zbirka na roko napisanih in natipkanih dokumentov češkega pisatelja judovskih korenin Franza Kafke je po restavraciji in digitalizaciji zdaj na ogled na spletu. Pri Nacionalni knjižnici v Izraelu so digitalizirali tri osnutke zgodbe Poročne priprave na vasi, zvezek za vaje hebrejščine, več 100 pisem, risb in dnevniških zapisov s potovanj. Več