• Borka

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Plošča

    tUnE-yArDs: sketchy

    tUnE-yArDs je kričeča, poliritmična, udarna in oder obvladaška naveza plesa po mejah popa pevke-multitaskerke Merrill Garbus in basista Nata Brennerja, ki se že od začetka na ploščah ukvarja s socialnimi vprašanji, s temami spolne in rasne neenakosti, (policijskega) nasilja, ekologije. Njen peti album ne popušča in ponovno vpije v smeri tem, ki se jim posveča levi liberalni blok – pravice do splava, podnebne krize ... sketchy je funkovsko nagruvan in masten, v večini hrupen in oster, na trenutke tudi mehek in nežen, a vedno melodičen poziv k premisleku, čuječnosti, spremembam. V besedilih neposreden in neprizanesljiv, a razpoloženjsko dobrovoljen in nič žugaški. Kompaktni maksimalizem. Več

  • Gregor Kocijančič

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Xiu Xiu: OH NO

    Čeprav je bila ameriška zasedba Xiu Xiu v eni od faz kvartet, v drugi trojec, že precej časa pa je dvojec z Angelo Seo, je njen frontman Jamie Stewart pravzaprav njen edini stalni član: je idejni vodja in gonilna sila tega čislanega indie projekta, ki nas že dobrih dvajset let zalaga z avantgardnimi zvočnimi eksperimenti raznoterih oblik in v rednih presledkih polni tudi slovenska koncertna prizorišča. Hiperproduktivni glasbenik je v tem času, poleg tega, da nenehno koncertira, izdal že ducat plošč, na njih pa je pogosto preizkušal meje vzdržljivosti občinstva – vrhunec takšnega zvočnega teroriziranja je predlani izdana plošča Girl With a Basket Fruit, ki jo je delno predstavil tudi v Layerjevi hiši v Kranju. Novi izdelek je album duetov s petnajstimi izvajalci s pretežno podzemne indie scene. Med prepoznavnejšimi so denimo kantavtorica Sharon Van Etten, postpunkovski trojec Liars, synthpop šarmer Twin Shadow in mojstrica ambientalne melanholije Liz Harris iz zasedbe Grouper. Več

  • Gregor Kocijančič

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  Za naročnike

    Invazija na Ljubljano

    Nedavno so se na pročeljih številnih ljubljanskih stavb čez noč pojavili nenavadni mozaiki, ki v slogu starodavnih videoiger upodabljajo različna bitja, od zmajev prek netopirjev do vesoljcev. Družbo delajo podobnim stvaritvam istega avtorja, ki izbrane zidove ljubljanskih ulic krasijo že skoraj petnajst let. Za številne mimoidoče bodo ti mozaiki videti kot naključni okrasni ornamenti, a gre za dela svetovno priznanega francoskega umetnika, ki že dobrih dvajset let po vsem svetu ustvarja zakrit pod gostim oblakom anonimnosti: ko se ob redkih priložnostih pojavi v medijih, svoj obraz cenzurira, že od nekdaj pa je v javnosti znan zgolj pod psevdonimom Invader. »Lahko obiskujem svoje lastne razstave, ne da bi obiskovalci vedeli, kdo sem, čeprav stojim le nekaj korakov stran od njih,« pravi. Več

  • Lara Paukovič

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  Za naročnike

    Preboleti smrt

    »Človek je živi stroj za prebavljanje smrti. Očeta, matere, bratov in sester. Obstajajo načini, kako se prebrodi tudi v ustnem in pisnem izročilu najpogosteje obravnavana smrt: smrt otroka, hčerke, sina, vnuka. Edina smrt, ki je nikoli ne prebolimo, najbolj boleča od vseh smrti, je smrt žene ali moža. Kajti ta človek je izbran, ne z rojstvom pridobljen, ni naša kri, temveč naše srce, izberemo si ga po nekem višjem načelu. Smrt tega človeka je nemogoča, kakor je naša lastna; nesprejemljiva je, brezupna, nemogoče jo je preživeti in prebaviti,« piše bosansko-hrvaški književnik in publicist Miljenko Jergović. Več

  • Bernard Nežmah

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Jordan B. Peterson: Onkraj reda: še 12 pravil za življenje

    Še pred nekaj desetletji so prevodi pomembnih del prihajali celo s stoletno zamudo, zdaj založbe predstavljajo svetovne novitete že po slabem letu. Peterson je deležen milijonskega zanimanja, saj predstavlja konservativne in krščanske ideje kot intelektualno privlačna miselna orodja, s katerimi si pojasnjujemo in osmišljamo življenje in svet okoli sebe. Več

  • Matej Bogataj

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Vilmos Kondor: Zločini v Budimpešti

    Vilmos Kondor (rojen leta 1954), madžarski serijski pisec kriminalk z novinarjem v glavni vlogi, zgodbo začne na madžarsko-poljski meji po vkorakanju Nemcev na Poljsko; poleg drugih, ki se drenjajo in poskušajo priti na varno, se tam znajde novinar ravno v času, ko izginejo trije kamioni Rdečega križa. Naloženi s sanitetnim materialom, če se morfiju in kokainu za ranjene poljske vojake lahko tako reče. Očitno je nekdo izkoristil kolobocijo in zadostil plenilskim apetitom, za kar so potrebne logistična podpora, distribucijska mreža in zaščita od zgoraj. Skoraj pričakovano je, da se bo mejna epizoda končala pri odjemalcih in naročnikih v prestolnici, Budimpešti, in v njenem razgibanem podzemlju. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  Za naročnike

    Balada o trobenti in oblaku

    Partijci in partizani so bili po vojni zelo občutljivi za filmska prikazovanja narodnoosvobodilnega boja. Nič čudnega – filmi so jim zelo radi ponagajali. Živo si lahko predstavljate, kako debelo so pogledali, ko so leta 1987 videli Ranflov film Živela svoboda, v katerem si da eden izmed junakov vsakih šest tednov zlomiti roko, da bi se izognil nemškemu vpoklicu – jasno, s tem se izogne tudi partizanskemu vpoklicu. Živo si lahko predstavljate, kako zabodeno so pogledali, ko so leta 1973 videli Kavčičevega Begunca, v katerem se ošabni, apolitični, ideološko neopredeljeni študent medicine na koncu vendarle odpravi v gozd, a ne steče ne na levo ne na desno, ampak proti kameri – ja, po sredini. In ko ga pri tem ustrelijo, ni jasno, kdo ga je – beli ali rdeči. In živo si lahko predstavljate, kako zaprepadeno so pogledali, ko so leta 1960 videli Kavčičevo Akcijo, v kateri omahljivi, hamletovski partizani tuhtajo le, kako bi se akciji izognili. Ujete partizane iz celjskega Starega piskra potem rešijo le zato, da bi rešili sebe, da bi jih bilo torej več in da bi se lažje prebili iz mesta. Vmes se celo delajo, da so nemški vojaki. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Tom and Jerry

    Ko se v istem kadru pojavita Tom in Jerry, gledamo Jerryja. Ko se v istem kadru pojavita Tom in Chloë Grace Moretz, gledamo Toma. Vsaka risanka s Tomom in Jerryjem je prava mojstrovina v primerjavi s tole povsem sterilno, upehano, niti malo zabavno kombinacijo animiranega in igranega filma, v kateri se Tom in Jerry – animirana lika – znajdeta na Manhattnu, med živimi liki, toda od njunega famoznega rivalstva – od vseh tistih malih, pikantnih, perverznih krutosti, od vse tiste ljubezni do burlesknega kaosa, od vse tiste umetnosti dvobojevanja – ne ostane skoraj nič. Ne moreta se razživeti. Zdi se, kot bi ju kdo nenehno cenzuriral. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Shorta

    Najprej zaslišimo nekoga, ki ječi: »Ne morem dihati!« Potem zagledamo policaja, ki na tleh duši temnopoltega moškega. George Floyd? Minneapolis? Ne, Danska, København. Ko je policijske racije v muslimanski soseski konec, temnopolti moški – ja, musliman – pristane v kritičnem stanju, policijsko nasilje pa muslimane dvigne pokonci, tako da danske oblasti tja pošljejo posebne enote, s helikopterji vred. V geto vletita tudi Mike Andersen (Jacob Lohmann), rasistični, robustni, toksični policaj, ki nima nič proti brutalnim racijam, in Jens Høyer (Simon Sears), mladi, naivni policaj, ki je brutalno racijo le nemo gledal, toda spletom okoliščin tam tudi obtičita – sama in preganjana, sredi noči, brez zaščite, brez avta in brez stika z zunanjim svetom, na labirintnem »sovražnem« terenu. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Moxie

    Na neki oregonski gimnaziji je seksizem nekaj povsem vsakdanjega: nekonsenzualnih dotikov je v izobilju, mizoginija cveti, fantovski narcizem leti, patriarhalne vrednote brbotajo. Vse to začini spletna objava toksičnega spiska, na katerem so dijakinje razvrščene po različnih kategorijah: »najbolj ubogljiva«, »najbolj pofukljiva« in tako dalje. In ko vodstvo gimnazije, ki dijakinjam itak svetuje, naj ne uporabljajo besede »nadlegovanje«, ob tem zatiralskem objektiviranju le zamahne z roko, se Vivian (Hadley Robinson), ena izmed gimnazijk, sicer hči feministke (Amy Poehler), ki je izgubila aktivistični drive, prelevi v aktivistko – najprej začne anonimno izdajati feministični fanzine Moxie, potem pa v svoje odporniško gibanje vključi tudi nebelke in priseljenke, saj se zaveda, da je feminizem, ki vidi le izkušnje belk in obzorje belskega opolnomočenja, kratke sape. Problem je le v tem, da je film, ki sicer koketira s starimi, ostrimi, pikrimi filmi o gimnazijskih upornikih (Election, Pump Up the Volume), tako brezoseben (in brez vizualnega leska), da bo kratke sape. Še toliko bolj, ker preveč zaupa svoji hipsterski nostalgiji po riot grrrl feminizmu devetdesetih. (Netflix) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Raya and the Last Dragon

    Dežela Kumandra je videti kot Jugoslavija leta 1991, le da leži nekje na Indokitajskem polotoku, kjer nekoč rajsko peterokrako federacijo raztrgajo notranji boji, žebelj v geopolitično krsto pa zabije kužno zlo (Druun), distopični demon nacionalnega razkola, ki petrificira večino prebivalstva, tudi očeta princese Raye (Daniel Dae Kim), agilne, poskočne, liberalne, opolnomočene princese, gverilske mulanske bojevnice, ki skuša – v slogu Indiane Jonesa – sestaviti »kamen«, koncentrat vseh magičnih sil, s pomočjo katerega bi oživila mitsko zmajevko Sisu (Awkwafina), ki bi prebivalstvo tega kraljestva depetrificirala, kar morda zveni precej klišejsko, celo kot déjà vu, magari citat (The Dark Crystal), toda Disneyjev animirani film Raya and the Last Dragon je heglovsko presežen, saj pokaže, da je pot do cilja – potovanje med odmevi vietnamske, kamboške in laoške kulture, ritualno okušanje barvitih svetov, mečevalsko premagovanje strahu, depresije in sebičnosti, nabiranje izkušenj (delov »kamna«), izgradnja nove kozmologije, socializiranje (»Če hočeš kaj dobiti, moraš tudi kaj dati«), menedžiranje emocij in ad hoc pustolovske, pikareskne, utopične skupnosti, ki jo spremlja – atraktivnejša, fascinantnejša in karizmatičnejša od samega cilja, tiste finalne osvoboditve, depetrifikacije demokracije in nacij, ki so vmes vse najboljše in najkinetičnejše zamudile. (Disney+) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    The Wanting Mare

    Če ljubite filme, ki so videti kot puzzle, potem si poglejte The Wanting Mare, eliptični, melanholični, zapeljivi, malickovsko-carruthovski sci-fi, ki se dogaja v Anmaereju, vzporednem, premaknjenem, distopičnem svetu, v katerem je nekoč obstajal tudi čarobni, rajski »prej«, o katerem zdaj sanja 20-letna Moira, ki jo najprej igra Jordan Monaghan in potem Christine Kellogg-Darrin, in o katerem je sanjala njena mama in mama njene mame in o katerem bodo sanjale njene hčerke. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Zakaj skačem

    Ste videli Rain Mana? Potem veste, kako »mi« vidimo avtiste. Toda pravo vprašanje se glasi: kako avtisti vidijo nas? David Mitchell, avtor romana Atlas oblakov, ki ima tudi sam avtističnega sina, pravi, da so avtisti zunajzemeljski – da so torej kot tuja, vesoljska civilizacija, ki je ne razumemo. A kaj če tudi avtisti nas vidijo natanko tako, kot bi nas videla tuja, zunajzemeljska civilizacija, če bi se izkrcala na Zemlji? Kaj vidijo, ko nas gledajo? Kako doživljajo svet, jezik, čas, spomine? Vpogled v to smo dobili, ko je Naoki Higašida, 13-letni japonski avtist, ki ni mogel govoriti in ki svojih misli, občutkov, strahov in želja ni mogel verbalizirati, napisal knjigo Zakaj skačem, ki je postala orjaški bestseller in odprla več oči kot Rain Man, toda doku Zakaj skačem ni le preprosta ekranizacija te knjige. Narator – Jordan O’Donegan – podaja odlomke iz Higašidove knjige, Jerry Rothwell pa nas odpelje na različne konce sveta (Amerika, Britanija, Indija, Sierra Leone), med male avtiste, ki skušajo razumeti svet, in njihove starše, ki skušajo razumeti njih. Eden izmed njih agonično dahne: O, ko bi lahko le za 10 sekund vstopil v njegovo glavo, da bi razumel, kaj vidi in čuti! A kaj če si tudi njegov sin želi, da bi lahko vsaj za 10 sekund vstopil v očetovo glavo – da bi razumel, kaj vidi in čuti? Več

  • Izak Košir

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    08/04—11/04
    Več

  • Stanka Prodnik

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Ne razumejo, nočejo razumeti ali so pač drobni nacionalisti?

    »V Avstriji so v zadnjem dnevu potrdili 3001 novo okužbo z novim koronavirusom.« »V Italiji so včeraj potrdili kar 12.800 novih okužb.« »Največji porast v tretjem valu pa beležijo v Bosni in Hercegovini, kjer so samo včeraj potrdili 2800 primerov pozitivnih testov.« »Na Hrvaškem je rast okužb spet visoka, včeraj so potrdili 1400 novih okužb.« Seveda so to zanimivi podatki o stanju okužb v sosednjih državah. A brez podatka o številu prebivalcev v posamezni državi, takole navrženi, nimajo nobenega pomena. Lahko se nam zdi, da je neka številka dramatično visoka, druga pa majhna. Ves svet že preračunava okužbe na 100 tisoč prebivalcev ali pa na milijon, le RTV Slovenija ne. Več

  • Saša Eržen

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Hudo

    Cascatelli

    Dan Pashman, že desetletje ustvarjalec in voditelj podkasta Sporkful, v katerem teče govor o hrani, lahko na vprašanje »Kaj ste pa vi počeli zadnja tri leta?« ponosno odgovori: »Razvijal sem makaron!« Pri tem so bili zanj najpomembnejši trije elementi: da se makarona omaka dobro oprime, da ga je lahko nabosti na vilice in da ponudi poseben užitek, ko vanj zagrizemo. Triletno raziskovanje in razvoj nove vrste testenin – ker med tristotimi obstoječimi ni našel nobene, ki bi ga povsem zadovoljila – je dokumentiral v posebni petdelni izdaji svojega podkasta, imenovani Mission impastable. Idealni makaron je ustvaril s pomočjo newyorškega proizvajalca testenin Sfoglini in ga poimenoval z italijanskim imenom cascatelli, slapovi oziroma majhni slapovi. Testenine v surovem stanju po obliki še bolj kot na slapove spominjajo na tobogančke, a takšno ime verjetno ne bi bilo dovolj poetično. V vreli vodi jih je treba kuhati kar 15 do 18 minut, omaka pa jih ima zavoljo valovitih robov res rada. Za zdaj so bili slapki naprodaj le na spletu in so seveda takoj pošli, nove pošiljke pa se je nadejati šele v treh mesecih. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Ulice

    Gala

    Več

  • Jaša Bužinel  |  foto: Uroš Abram

    2. 4. 2021  |  Mladina 13  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Doša, rap veteran, ki prisega na neolepšano opisovanje stvarnosti

    Prekaljeni 36-letni ljubljanski MC in producent Vladimir Kosović, na kratko »najljubši raper tvojega najljubšega raperja«, nedvomno sodi med ključna imena avtohtone hip hop kreativnosti, ki so največ prispevala k razvoju slovenske urbane rime. Poznavalci se ga boste spomnili iz dvojca Da II Deuce, ki sta ga tvorila s Cazzafuro, predvsem po štiklu Dost vas mam s prve kompilacije slovenskega hip hopa 5’00“ Of Fame – Za narodov blagor iz leta 2000. Milenijci ga poznamo kot člana kolektiva Sami norci, po odmevnem solo prvencu Memento Mori (2010) in priljubljenih puloverjih njegove založbe Datura, ki so jih nosili mulci iz vseh slovenskih krajev. Še nekoliko mlajši pa ste ga morda spoznali ob nedavnih odmevnih videospotih za singla Odprto pismo predsedniku RS in Razglednice, v katerih v zanj značilno pronicljivem slogu oriše družbenopolitično agonijo, ki jo Slovenci v času pandemije doživljamo pod aktualno vlado. Več

  • Uredništvo

    2. 4. 2021  |  Kultura

    Interaktivni uprizoritveni eksperiment

    Na Facebooku bo danes, 2. aprila ob 19.30 premiera interaktivnega uprizoritvenega eksperimenta z naslovom Najraje bi se udrla v zemljo, po konceptu in scenariju Varje Hrvatin, ki skozi dramaturgijo internetnih platform dekodira uprizoritveni potencial socialnih omrežij. Skozi formo vzpostavljanja gledališkega prostora in časa znotraj Facebook skupine – kot polja virtualne skupnosti – uprizoritev raziskuje socialna omrežja kot strategijo pobega, iskanja pripadnosti ter kot polje aktivne družbene vključenosti. Več

  • Uredništvo

    1. 4. 2021  |  Kultura

    Pomagajmo Petru Lukoviću

    Eden najbolj znanih novinarjev z območja nekdanje SFRJ Petar Luković, ki je pisal za beograjsko Vreme in splitski Feral, za sarajevske Dane in zagrebški Polet, imel znamenito rubriko Singli v Džuboksu, sodeloval z Mladino in v njej objavil enega svojih najboljših člankov (Kaj ti bo življenje, če nimaš vizuma iz leta 1993), je nekdanji glavni urednik portala www.e-novine.com in zadnjih nekaj let glavni urednik spletne strani www.xxzmagazin.com, se že več kot leto bori s hudo boleznijo – pljučnim rakom. V tem času je prestal tudi lasersko operacijo, s katero so mu odstranili možganski tumor. Več

  • Boris A. Novak

    31. 3. 2021  |  Kultura

    Koliko stane človeško življenje?

    Boris A. Novak Več

  • DK, STA

    31. 3. 2021  |  Kultura

    Kako živeti sama s sabo in skupaj?

    Na platformi Cankarjevega doma live.cd-cc.si bo danes, 31. marca ob 20.00 premiera predstave oziroma gledališkega filma Preblizu v režiji in po besedilu Jaše Kocelija. V predstavi Lea Mihevc in Domen Valič igrata milenijski par, ki se prebija skozi pasti večletne partnerske zveze. Sta pred prelomnimi življenjskimi odločitvami, kako živeti sama s sabo in skupaj. Več

  • Uredništvo

    31. 3. 2021  |  Kultura

    »Svoboda govora je v avtoritarnih režimih pač zločin«

    "V filmu poskušam razprostreti več razlogov, zakaj si je bil Hašokdži navzkriž s kronskim princem in kraljevo družino. Zmotno so verjeli, da Hašokdži zanje predstavlja grožnjo, ker je bil nekoč v njihovih notranjih krogih, nato pa javno kritičen do njih. Džamal je bil predvsem eksistenčna grožnja za avtoritarno državo: poosebljal je idejo nekoga, ki je bil nekoč "njihov", zdaj pa živi na ameriških tleh, piše za ameriški časopis in kritizira tako savdski režim kot Donada Trumpa. K odločitvi za umor je po mojem mnenju pripeljal nazor, da v državi, kakršna je Savdska Arabija, šteje mnenje enega samega človeka, torej vladarja. Prav gotovo so imeli podatki, ki so jih pridobili s hekanjem Omarjevega telefona, težo, ampak ni pa bilo enega samega razloga, da je bil umorjen. Jasno pa, da ne bi mogel narediti ničesar, zaradi česar bi bil tak odziv upravičen. Svoboda govora je v avtoritarnih režimih pač zločin." Več

  • Damjana Kolar

    30. 3. 2021  |  Kultura

    Le zaljubiti se ne smemo

    Na spletni platformi Tretji oder bo danes, 30. marca ob 20.00 premiera drame hrvaškega avtorja Ivorja Martinića z naslovom Le zaljubiti se ne smemo v režiji Alena Jelena, v kateri se avtor sprašuje, ali imamo pravico do spremembe, čeprav z njo prizadenemo svoje bližnje. Bolečina njegovih likov je živa in vseobsegajoča ter seže v srce. Obenem pa vzbuja upanje in vliva moč.  Več

  • DK, STA

    28. 3. 2021  |  Kultura

    Letošnji nominiranci nagrade skupine OHO  

    Letošnji nominiranci za nagrado skupine OHO, osrednjo nacionalno nagrado za mlade vizualne umetnike, so Jošt Franko, Dalea Kovačec, Lene Lekše in Neja Tomšič, so sporočili iz Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E., ki je ustanovil nagrado. Dobitnik bo znan maja, ko bodo pripravili tudi razstavo nominirancev. Več

  • 28. 3. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #58

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Bine Štampe Žmavc iz zbirke Nabiralka samot. Več

  • Uredništvo

    28. 3. 2021  |  Kultura

    Zgodba o poskusu sprave med dvema družinama

    V glavni tekmovalni program enega največjih festivalov dokumentarnega filma na svetu CPH:DOX v Köbenhavnu, ki bo potekal od 21. aprila do 2. maja, se je uvrstil prvenec Odpuščanje režiserke Marije Zidar. Film bo imel na festivalu svetovno premiero v sekciji "Next:Wave", ki daje prednost prvencem in novim avtorskim glasovom. V različnih tekmovalnih sekcijah se bo predstavilo 64 filmov, med njimi je kar 47 svetovnih premier.  Več

  • Uredništvo

    27. 3. 2021  |  Kultura

    John Malkovich z monodramo v Ljubljani

    Ob letošnji 700. obletnici smrti renesančnega pesnika Danteja Alighierija, se bo znani igralec, režiser in producent John Malkovich z monodramo Pekel Johna Malkovicha 7. julija predstavil tudi na 69. Ljubljana Festivalu. Božanska komedija opisuje potovanje skozi Pekel, Vice in Nebesa, ki naj bi se začelo 25. marca, ob začetku velikonočnega tedna leta 1300. Kot mozaik človeške narave je še danes aktualno delo, ki se ujema z značajem sodobnega človeka, prepletenega z vrednotami zahodne kulture. Zlasti čas pandemije je človeštvo ponovno prisilil, da se sooči s seboj in vprašanji o svobodni volji, posameznikovi vesti, sodobni družbi, politiki, lastnem in posmrtnem življenju. Več

  • Damjana Kolar

    27. 3. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Švic

    Do 21. aprila je na spletni strani Art kino mreže Slovenije na ogled film Švic v režiji Magnusa von Horna, ki prikazuje tri dni v življenju priljubljene poljske fitnes trenerke in spletne vplivnice, ki ji iskrena objava na Instagramu življenje nenadoma obrne na glavo. Gre za pronicljiv in nadvse aktualen portret osamljenosti v času družbenih omrežij. Več

  • Vanja Pirc

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura

    Polovični direktor?

    Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je ena od kulturnih ustanov, katerih vodstvo je lani zrušil minister za kulturo Vasko Simoniti. V MAO se je moral s položaja posloviti Matevž Čelik Vidmar, ki je muzej v desetletju povzdignil v mednarodno prepoznavno ustanovo. Svet muzeja ga je podprl, a minister je raje izbral dr. Boga Zupančiča, dolgoletnega kustosa za arhitekturo v tem muzeju, ki je program zastavil bolj nacionalno. Več