• DK, STA

    29. 6. 2020  |  Kultura

    120. obletnica rojstva očeta Malega princa 

    Na današnji dan pred 120 leti se je rodil francoski pisatelj Antoine de Saint-Exupery, ki je zaslovel z Malim princem, eno najbolj priljubljenih knjig med otroci in odraslimi. Še vedno je zanimiva povezava med pilotom iz romana, ki strmoglavi sredi puščave in sreča svetlolasega dečka, ter avtorjevim skrivnostnim izginotjem z letalom. Več

  • DK, STA

    29. 6. 2020  |  Kultura

    Po odprtju knjigarn skokovita rast prodaje knjig, na vrhu protirasistična literatura

    Po ponovnem odprtju knjigarn v Veliki Britaniji 15. junija, je bilo v prvih šestih dneh prodanih skoraj štiri milijone knjig, kar je za 31 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Na vrhu prodajne lestvice se je znašla antirasistična knjiga Reni Eddo-Lodge z naslovom Why I'm No Longer Talking to White People About Race. Po  podatkih Nielsen BookScan, ki spremlja knjižno prodajo, je bilo do 20. junija prodanih 3,8 milijona knjig v skupni vrednosti 33 milijonov funtov. Več

  • Damjana Kolar

    29. 6. 2020  |  Kultura

    Tedenski napovednik kulturnih dogodkov

    Priporočamo premiero post-dramske filozofske uprizoritve Talka v režiji Matjaža Bergerja, mednarodni festival ulične umetnosti Ljubljana Street Art Festival, skupinsko prodajno razstavo Pozicije v (o)risu ob 4. obletnici delovanja galerije DobraVaga, razstavo z naslovom Laibach: Svoboda vodi Ljudstvo, ki obeležuje štirideset let dela skupine Laibach, razstavo mednarodnega natečaja na temo industrijske dediščine Betonske sanje II. Več

  • Uredništvo

    28. 6. 2020  |  Kultura

    Nedeljska poezija #22

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih dveh letih. Tokrat pesem Erike Vouk. Več

  • Uredništvo

    27. 6. 2020  |  Kultura

    Jugoslavijo ponovno združil šov drag kraljic

    Dragoslavia je ime spletnega drag queen šova, ki se v živo prenaša prek portala Twitch TV in združuje drag kraljice z vseh držav območja nekdanje Jugoslavije. Osnovna ideja se je porodila kot odgovor na ukrepe za zajezitev epidemije novega koronavirusa, ki so nekdanjo skupno državo zaprli v karanteno. "Ustvarile smo prostor, kjer se lahko regionalne kraljice umetniško izražajo in se srečujejo z drugimi kraljicami iz različnih, vendar podobnih držav," so organizatorke zapisale v sporočilu za javnost in dodale, da prinašajo sporočilo sestrstva in enotnosti.  Več

  • Izak Košir

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura

    Brez domačih hitov

    Zavod IPF (Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije) je objavil seznam 500 leta 2019 najpogosteje predvajanih skladb. Lestvica kaže na trend, ki se je zadnja leta okrepil – med najpogosteje predvajanimi hiti je vedno manj skladb slovenskih izvajalcev. Lani je bila denimo najpogosteje predvajana skladba na slovenskih radijskih postajah pesem Giant, ki jo izvajata Calvin Harris in Rag’N’Bone Man. Med top 10 najdemo še Eda Sheerana, Justina Bieberja, Davida Guetto in pokojno Whitney Houston. Prvi slovenski glasbeni izvajalec se pojavi šele na 34. mestu, gre za pesem Ola Ola, ki jo prepevata Nika Zorjan in Isaac Palma. Več

  • Gregor Kocijančič

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  Za naročnike

    Koncert za tri tisoč lončnic

    Po dolgi in mučni bitki je epidemijo koronavirusne bolezni zdaj tudi Španija uspešno zajezila vsaj toliko, da se je v nedeljo svet tam začel ponovno vrteti. Z vračanjem predkoronskega načina življenja v Barcelono je v ponedeljek vrata odprla tudi znamenita operna hiša Gran Teatre del Liceu, prva pokoronska prireditev, uvertura v novo sezono, pa ni bila namenjena ljudem, temveč lončnicam. Več

  • Bernard Nežmah

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Alojz Cindrič: Ljubljanski izobraženci skozi čas

    Projekt, ki presega pregledovanje objavljenih knjig, avtor se je namreč v iskanju neverjetnega poglabljal v univerzitetne in druge arhive. Tako je prišel na sled Rudolfu iz Ljubljane, ki je bil leta 1289 med slušatelji univerze v Bologni. V delu se vrstijo seznami študentov v Tübingenu, Padovi in predvsem na Dunaju tja do začetka prve svetovne vojne. Partijsko zgodovinopisje je nacionalno zgodovino predstavljalo kot obdobje kmetov in rokodelcev, Cindrič pa je povsem konsekventno za izobraženstvo štel tudi plemiče in klerike. Njegov prikaz ima stalno socialno noto, tako so bili na Dunaju revni oproščeni plačevanja taks že leta 1413, nekaj stoletij kasneje pa so ljubljanski škofje začeli podpirati tamkajšnji kolegij, v katerem so bivali kranjski študenti. Kako močna je bila univerzitetna sla že v 19. stoletju, govori podatek, da jih je v dobrem stoletju doktoriralo kar 152. Pomenljivo je poglavje o inštrukcijah in drugih delih, s katerimi so študenti reševali osebni proračun, posebej izstopa bodoči velemojster Milan Vidmar, ki je v študentskih dneh služil spodobne vsote z igranjem šaha v elitni dunajski kavarni Café Central; avtor mimogrede pokaže še duh časa, ko zabeleži, da je ta imela na voljo 235 časopisov. Več

  • Matej Bogataj

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    David Diop: Več kot brat

    David Diop, v Franciji rojeni pisec senegalskih korenin, v romanu tematizira svoje rojake v rovih prve svetovne vojne, tako imenovane senegalske strelce, pripadnike kolonialne najemniške garde. Borili so se zaradi neažuriranih predstav o junaštvu in naravi vojne ter obeta kariere, ko so pridobili francosko državljanstvo in pokojnino. Njih so še bolj kot ostale pošiljali napadat sovražnika čez čistine, nezakrite pred topovskim ognjem. Več

  • Pia Nikolič

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  Za naročnike

    Svetlobna gverila – peti element Ljubljane

    Nasproti Hostla Celica v Ljubljani stoji velika stara rjava zgradba, ki v svojih nedrih skriva brezštevilne ustvarjalne skupine. Eno od njih vodi Katerina Mirović, steber produkcijske skupine Strip Core, ki deluje že od leta 1989. Najprej se je kolektiv ukvarjal z glasbo, grafiti in stripom. Vanj se je sčasoma prikradla tudi svetlobna umetnost, ki že 14. leto zapored zaznamuje Ljubljano. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Vita in Virginia

    Leta 1922 se na jet-set zabavi v Bloomsburyju končno spoznata dve prestižni pisateljici, Vita Sackville-West (Gemma Arterton), zelo direktna avtorica popularnih romanov, in Virginia Woolf (Elizabeth Debicki), zelo skrivnostna avtorica modernističnih romanov. Obe sta slavni, svetovljanski, eruditski, boemski, libertinski, feministični, ekskluzivni, snobovski, genialni in poročeni, prva z antisemitskim diplomatom Haroldom Nicholsonom (Rupert Penry-Jones), ki si domišlja, da je izumil izraz “open marriage”, druga z založnikom Leonardom Woolfom (Peter Ferdinando). In obe sta biseksualni – no, “sapfistki”. Vita je pompozna, bujna in agresivna, Virginia introvertirana, negotova in pasivna. Toda Vita jo prebudi – in odpelje v razburljiv vzporedni svet. Njuna moža nimata nič proti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Še vedno verjamem

    Dekle in fant se dobita v planetariju, kjer gledata nočno nebo, polno zvezd. Ona dahne: “Bog je neskončno velik – in pozna moje ime.” Še vedno verjamem je film, ki nenehno ponosno ponavlja, da verjame v Boga, toda Bog žal ne verjame vanj. Zgodba o Jeremyju Campu (K.J. Apa), krščanskem rockerju iz Indiane, ki sreča sanjsko devico z redko boleznijo (Britt Robertson), namreč ne zamudi nobenega klišeja. Ja, vseh se hoče dotakniti, vse hoče okusiti, toda na preveč vsiljivo sladkoben način – in ne ravno inspirativno. Kar je nerodno, če pomislimo, da nam rock’n’rola štikle, ki trdijo, da je “Jezus v nas”. Še vedno verjamem je film za kristjane. Razumete, ne: kristjani potrebujejo “svoje” filme. Magari le plehko evangelizirane klone tistih filmov, ki jih gledajo muslimani, judje, budisti in ateisti. Kot je recimo film Zvezda je rojena. Ali Bohemian Rhapsody. Imam idejo za naslednji film bratov Erwin: krščanski James Bond! Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Kralj Staten Islanda

    Judd Apatow ima rad zabušante, ki nočejo odrasti – utopiste, ki hočejo za vedno ostati v svoji mali utopiji, običajno v kaki kleti, v kateri s prijatelji, prav tako zabušanti (“zadetki”), pohajo, improvizirajo, igrajo igrice, sanjarijo, slavijo tovarištvo in iščejo izgovore, da se ne premaknejo. Tak je bil Ben Stone (Seth Rogen) v Napumpani, tak je bil Andy (Steve Carell) v 40-letnem devičniku in tak je bil Dale Denton (Seth Rogen) v Zadetkih. V Kralju Staten Islanda pa je tak 24-letni Scott (Pete Davidson) – kralj Staten Islanda. A nima nobenih iluzij – zaveda se, da je luzer. Vse mu pade iz rok – tudi vsak odnos. Na nežen, duhovit, magari otročji, stupiden način. Brez zlobe. Da ima punco, pred prijatelji skriva. To, da ima punco, bi pomenilo, da vendarle ni luzer in da njegov utopizem ni čist. Ne preseneča, da je ves ekscesno potetoviran – ja, njegovo nezavedno je strukturirano kot tatu. Včasih med vožnjo zapre oči. Včasih opere gasilski avto. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Sinonimi

    Po pariških ulicah maršira mladenič – odločno, silovito, po malem manično, celo panično, z nahrbtnikom, kot vojak, ki se je izgubil. Na levem bregu Sene vstopi v krasno, starinsko stavbo, ki ni njegova, najde “skriti” ključ, ki ni njegov, odklene stanovanje, ki ni njegovo (in ki je povsem prazno oz. neopremljeno, ja, skrajni minimalizem), vstopi vanj, se sleče do golega, zleze v kad in se začne tuširati. Potem se mu zdi, da nekdo vlamlja v sosednje stanovanje – steče tja, gol in fizičen in možat in napet in napadalen, vedno pripravljen ( ja, njegovo telo je orožje!), a se vrne, ugotovi, da so ga pokradli, leže v kad in omaga. Ni ravno udobno, a tega je očitno vajen. Končno je našel vojno, v kateri lahko “pade”. Več

  • Jaša Bužinel 

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Plošča

    Nitz: Little Pointers EP

    Dolgoletni sopotnik domače glasbene scene, producent, DJ in promotor, ki ga poznamo tudi po vlogi programskega vodje kluba K4, je v zadnjem času glasbo večinoma izdajal na različnih kompilacijah in spletnih platformah. Nitz se zdaj vrača s kratkometražcem za mlado ptujsko založbo Origin, ki je prvo od doslej šestih izdaj predstavila minulega novembra. Little Pointers prinaša šest meditativnih elektro štiklov z vplivi breakbeata in housa v tradiciji veteranov à la Gerard Hanson, Aleksi Perälä in Carl Finlow. Na prvi posluh minimalistični aranžmaji so zasnovani okoli finih ritmičnih iger in sintovskih mikro modulacij, ki v pesmih ustvarjajo samosvoje gruve, primerne ne le za introspektivni ples, ampak tudi za trenutke klubske evforije. Več

  • Borka

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Plošča

    Norah Jones: Pick Me Up Off the Floor

    Ameriški baladni pop je razpet med nasproti stoječa si pola. Na eni strani je hip, skrivnostna, zasanjana, zvočno bolj raziskovalna in baročna Lana Del Ray, na drugi produkcijsko bolj tradicionalna, konstantna, zmerna, umirjena in nevsiljiva Norah Jones. Njeni albumi se razlikujejo v odtenkih in tako je tudi tokrat. Pick Me Up Off the Floor je intimen in topel skupek klavirskih balad, pri katerih intenzivnost nežno stopiclja med popolno zračnostjo in rahlim pišem. Lahko povsem funkcionira kot nemoteča glasba za ozadje, a pod površjem se skriva marsikaj: avtoričin izjemni občutek za songwriting, dodelana besedila in aranžmajska umetelnost. Za manj drzne uporabnike prijazne plati soula, jazza in popa. Kotiček gotovosti. Več

  • Gregor Kocijančič

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Plošča

    Sébastien Tellier: Domesticated

    Retrofuturistični romantik Sébastien Tellier, ki je Francijo leta 2008 zastopal na pesmi Evrovizije, se z novo ploščo vrača po šestletnem diskografskem zatišju. Poniknil je, ker se je udomačil, kot namigne že z naslovom plošče: posvetil se je družinskemu življenju, prav to pa je bilo temeljni navdih za album Domesticated, ki je pravzaprav oda vsakdanjim domačim opravilom. Eterične synthpop balade in diskoidne epopeje, posvečene pometanju, sesanju, pomivanju posode in pripravi popečenih kruhkov, težko jemljemo resno, a Tellierovo delo od nekdaj spremlja dobra mera norčavosti, ki se s prefinjenimi synth kompozicijami, čutno baladnostjo in pretanjenimi disko gruvi tudi tokrat prepleta v izjemno svež kontrapunkt. Več

  • Jaša Bužinel

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Neil Young: Homegrown

    Neil Young je verjetno eden bolj ikoničnih obrazov fotrovskega rocka iz druge polovice šestdesetih in prve polovice sedemdesetih let. Ironija zgodovine je želela, da je v ameriškem rocku južnjaški melos z žametnim tenorjem, odkritosrčnimi besedili in kombinacijo kitare ter orglic populariziral prav ta Kanadčan z znamenitimi zalizki. Zmagoslavna serija solističnih plošč, ki se je leta 1968 začela s prvencem, naslovljenim po avtorju, temu pa so sledile klasike kot After the Gold Rush (1970) in Harvest (1972), mu je zagotovila mesto v panteonu legend enega od bolj mitologiziranih obdobij v ameriški popkulturni zgodovini. Tudi kasneje je Young skrbno gojil podobo romantičnega upornika, še najuspešneje z epohalnim hitom Rockin’ in the Free World, ki je izšel v dneh po padcu Berlinskega zidu. Pred nekaj leti pa je zašel celo v polje spletnega pretakanja glasbe, zagnal platformo Pono ter jo kmalu zaprl. Kljub finančnemu polomu je bil med prvimi, ki so ponudili možnost poslušanja glasbe najboljše mogoče kakovosti, kar še danes ne velja za večino platform. Pri njem se je verjetno zgledoval Tidal, primerljive storitve pa prav zdaj pripravljajo Bezosova multikorporacija in nekateri manjši akterji. Več

  • Vesna Teržan

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  Za naročnike

    40 let skupine Laibach: Rekapitulacija 2020

    Študentsko naselje je bilo pogreznjeno v zimski večer, mularija je hitela proti bloku številka 4. Na koncu dolgega kletnega hodnika, v zakajenem prostoru z nizkim stropom, kjer je redno potekal program diska FV, so se člani skupine Laibach pripravljali na svoj prvi ljubljanski koncert. Na steni je bila obešena bela tkanina, na njej odtisnjen znak – v sredini črn enakokraki križ, ki ga je krožno obdajal napis Laibach Kunst. Člani benda so postavljali mikrofone, bobne in poleg kitare še nekaj lastnoročno narejenih glasbil in aparatur. Radovednost me je pognala bliže in prav, ko sem začela opazovati dogajanje, sta vame udarila silovit hrup in kakofonija zvokov. Industrijski rock je pokazal vso svojo moč. Po nekaj sekundah sem začutila, kako mi vibrirajo notranji organi, telo je ječalo, morala sem se umakniti nekaj korakov nazaj, da so me zaščitila telesa tam nagnetenih tovarišev in tovarišic. Telo ni pozabilo teh industrijskih zvokov, sicer pa je spomin varljiv. Da je ta januarski koncert leta 1982 zabeležila oblast, pričajo tudi stari časopisni članki. Več

  • Izak Košir

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozicija v (o)risu, DobraVaga

    Ob četrti obletnici galerije DobraVaga je 15 v Sloveniji delujočih umetnic in umetnikov orisalo in v tehniki riso print zabeležilo eno ali več izhodišč, povezanih z izrazom pozicija. Besedo »pozicija« so izbrali za vsebinsko izhodišče v času začetnih ukrepov in spremenjenih okoliščin ob pandemiji novega koronavirusa, ki na novo oblikujejo naša stališča. V sedanjih razmerah smo začeli več zahajati v naravo, kolesariti na protestih, razmišljati o lastni potrošnji za določene dobrine, doživeli smo izpraznjena središča mest, se družili še bolj kot prej na družabnih omrežjih in videoklicih, morda doživeli osamljenost, spoznali potrebo po dotiku, delali v novih okoliščinah ali ostali brez projektov, razmišljali o alternativnih oblikah kulturnih dogodkov in jih razvijali. Razstava uprizarja nove razmere, ki nam ponujajo drugo perspektivo in izhodišča za prihodnost ter nas ženejo k odkrivanju alternativ. Izraz »pozicija« pa se pomensko obenem lahko naslanja tudi na sestavo vizualnega dela, na pozicije in likovno strukturo podob, kompozicijo in razporeditev elementov, ki tvorijo zgodbo/vsebino. Umetniki in umetnice: Jure Brglez, Tjaša Cizej, Jaka Juhant, Simon Kocjančič, Tatjana Kotnik, Gašper Kunšič, Lo Milo, Sai Pan, Iza Pavlina, Tereza Prepadnik, Lucija Rosc, Žiga Roš, Helena Tahir, Jaka Vatovec in Tadej Vaukman. Več

  • Stanka Prodnik

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Nacionalna mitologija

    V torek je nacionalka predvajala eno iz niza pogovornih oddaj pod krovnim imenom Slovenija 30. V tokratni, ki jo je vodila in uredila Rosvita Pesek, so sodelovali štirje tako imenovani osamosvojitelji: Lojze Peterle, Rajko Pirnat, Jelko Kacin in Dimitrij Rupel. Že prvo vprašanje je namerilo točno tja, kamor smo v zadnjih mesecih večkrat merili – v deklarativno podobnost med časom osamosvojitve in časom epidemije covid-19. Ob tem si gostje niso bili enotni, koliko podobnosti je bilo med obema preizkušnjama za narod, je pa bilo zanimivo, na kar je opozoril Jelko Kacin, da se tako pred tridesetimi leti kot danes »opozicija ne znajde najbolje«. Več

  • Saša Eržen

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Hudo

    Sestavljiva slamica

    Sestavljanje napeljave iz plastičnih slamic je priljubljena otroška igra. Verjetno je prav ta navdihnila podjetje Prezzybox, ki na spletu ponuja izvirne izdelke in predvsem darila, da so pred leti ustvarili sestavljivo slamico. Komplet sestavlja enaindvajset delov, od tega štirinajst različno dolgih prozornih cevčic in sedem povezovalnih členov, na las podobnih tistim pri vodovodni napeljavi. Posamezne dele lahko kombinirate, kakor vam drago, zato je mogoče sestavljeno slamico obračati in zvijati po mili volji. Z njeno pomočjo lahko v službi na skrivaj pijete pijačo sodelavcev, na zabavi srkate iz več kozarcev naenkrat, lahko pa tudi dva oddaljena posameznika hkrati pijeta eno pijačo. Z nekaj paketki lahko ustvarite pravi miniaturni cevovod do kozarca. Bolj ko je napeljava razvejena, večji poteg je potreben, da pridemo do pijače. In čeprav so plastične slamice zaradi svojega prispevka k onesnaževanju ter objestni uporabi naravnih virov padle v nemilost, dotična ni namenjena le za enkratno uporabo; deluje dovolj robustno, da jo lahko sestavljamo ter skoznjo pijemo znova in znova. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Ulice

    Natalia

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Ajda Smrekar, igralka, ki prek svojih vlog preizprašuje sebe

    Dan po izidu te številke Mladine, 27. junija, bo v Mestnem gledališču ljubljanskem premiera drame Koščki svetlobe britanskega dramatika Simona Longmana, v kateri Ajda Smrekar igra Jess, zgovornejšo, impulzivnejšo polovico sestrskega para. Sestri se po dvanajstih letih, ki sta jih preživeli vsaka na svojem koncu, spet srečata v deževni noči in poskušata nadoknaditi, kar je bilo zamujenega. Koščki svetlobe so tankočuten oris kompleksnega, bolečega sestrskega odnosa – povsem drugačnega, kot ga ima Smrekarjeva s svojo osem let mlajšo sestro ali deset let mlajšim bratom, s katerima se kljub razliki v letih zelo dobro razume. Tudi v predstavi igra starejšo sestro, a tokrat je starejša le za leto dni. Več

  • Damjana Kolar

    25. 6. 2020  |  Kultura

    TV napovednik od četrtka do nedelje

    Priporočamo dokumentarni film Eric Clapton: Življenje v 12 taktih, film CBGB o legendarnem newyorškem klubu, zgodovinsko dramo Genij o Maxu Perkinsu, znamenitem knjižnem uredniku pri ameriški založbi Scribner's, dokumentarni film Požig o Narodnem domu v Trstu, biografsko vohunsko kriminalko Rdeča Joan, kultno grozljivko Poljub smrti, prvi del tretje sezone nadaljevanke Deklina zgodba. Več

  • Vlado Žabot

    23. 6. 2020  |  Kultura

    Splošni protest zoper janšizem

    Ne čudi nas, da je politike sedanje vladajoče koalicije zmrazilo, ko so ob znanem dovoljenju za nastop hujskaškega pevca mračnjaškega sovraštva v Sloveniji začutili odpor velike večine slovenskih državljank in državljanov. Morda jim še ni jasno, da so s tem poskusom hujskaštva trčili ob globoko zasidrano demokratično zavest in slovensko kulturno samozavest. Vsekakor pa so s tem prav nedostojno razgalili lastno ideološko zombijevstvo. Sedaj se poskušajo pritajiti za izgovore o neki »administratorki«. In zmedeno zatrjujejo, da niso tako mislili in da niso vedeli, kaj je ta »administratorka« naredila. Prepozno! Saj v samovoljo neke »administratorke« nihče ne verjame. Ker tudi obstoječe pravne možnosti pri tej zadevi niso bile izčrpane, sklicevanje na upoštevanje odločitve sodišča in pravne norme prav tako ne vzdrži. Več

  • Uredništvo

    23. 6. 2020  |  Kultura

    LGBT+ literarni večer v Mariboru

    V MMC Kibla Maribor bo 24. junija ob 19.00 potekal literani dogodek, na katerem se bodo predstavili avtorji_ice, katerih ustvarjalna dela oblikujejo tudi LGBT+ teme. Svoja dela bodo brali: Alenka Spacal, Vesna Liponik, Milan Šelj, Špela Setničar in Tom Veber. Sledil bo pogovor s pisateljico, prevajalko in sociologinjo Suzano Tratnik, ki bo brala odlomke iz svojih proznih del.  Več

  • DK, STA

    23. 6. 2020  |  Kultura

    Globalni upor proti rasizmu

    Pariški Center Pompidou, ki ima največjo zbirko sodobne umetnosti v Evropi, bo svoja vrata ponovno odprl 1. julija z razpravami o rasni diskriminaciji ter razstavo z naslovom Global(e) Resistance, ki se bo osredotočila na dela, nastala v času velike negotovosti od dekolonizacije do padcu Berlinskega zidu leta 1989. V prihodnjih tednih bodo v Parizu vrata za obiskovalce ponovno odprli tudi v Grand palais, muzeju Louvre in muzeju d'Orsay. Več

  • BORIS A. NOVAK

    22. 6. 2020  |  Kultura

    Boris A. Novak: Policaj je palicaj

    Aktualna pesnitev Borisa A. Novaka ... Več

  • Damjana Kolar

    22. 6. 2020  |  Kultura

    Tedenski napovednik kulturnih dogodkov

    Priporočamo razstavo Vlaste Delimar, ene najpomembnejših hrvaških performativnih umetnic, ki praznuje 40-letnico delovanja, razstavo Tine Kolenik z naslovom Neukrotljivost narave, cikel selfijev, razstavo desete generacije diplomantov Akademije za vizualne umetnosti in pregledno razstavo z naslovom AVA012, premiero gledališke predstave Svet' večer avtorja Daniela Kehlmanna, premiero drame Koščki svetlobe mladega avtorja Simona Longmana. Več