• DK, STA

    14. 9. 2021  |  Kultura

    Po Franu še Franček

    V Atriju ZRC so predstavili slovarski spletni portal za mlade Franček, ki je od danes na voljo šolarjem, učiteljem in vsem, ki se učijo slovenščine. Franček je nastal po vzoru portala Fran (beleži že več kot 200 milijonov iskanj) in ponuja slovarske vsebine v treh težavnostnih stopnjah: od 1. do 5. razreda, od 6. do 9. in srednja šola. Več

  • DK, STA

    14. 9. 2021  |  Kultura

    Na Dunaju razstava o Almi M. Karlin

    Na Dunaju bodo v sredo odprli razstavo o svetovni popotnici Almi M. Karlin. Postavitev v Weltmuseum Wien je konceptualno zasnovana kot monografija Neskončno potovanje Alme M. Karlin avtorice Barbare Trnovec. Dolgoletna preučevalka Alme Karlin je tudi sokustosinja razstave Sama okoli sveta, ki za slovensko muzealstvo predstavlja velik uspeh. Več

  • Uredništvo

    14. 9. 2021  |  Kultura

    Projektni prostor za najmlajše generacije ustvarjalk in ustvarjalcev

    Na Gosposki ulici 16 v Ljubljani bodo 15. sepembra ob 12. uri odprli projektni prostor R Space. Nova umetniška iniciativa Ravnikar Gallery Space je nastala v sodelovanju z ZRC SAZU in je namenjena najmlajši generaciji ustvarjalk in ustvarjalcev, ki se bodo predstavljali pretežno v medijih slikarstva, risbe in kiparstva. Več

  • Uredništvo

    13. 9. 2021  |  Kultura

    Vprašanja o nastanku in produkciji umetniških del ter o njihovi vrednosti

    V GalerijiGallery v Ljubljani bodo 14. septembra ob 19. uri odprli razstavo Adrijana Praznika z naslovom Ponovitev. Gre za tretjo v nizu razstav, ki naslavljajo vprašanja o nastanku in produkciji umetniških del ter o vrednosti in o pozicioniranju le-teh znotraj umetnostnega sistema. Več

  • Uredništvo

    13. 9. 2021  |  Kultura

    Problematika spolov

    V Mestni galeriji Ljubljana bodo 16. septembra ob 19. uri odprli razstavo LGBTIQ+ z naslovom Naj bo Kvir!. Gre za obsežen pregled ustvarjanja, ki je povezano s problematiko spolov. Razstava prinaša likovne poglede in misli izbranih umetnic in umetnikov, ki so tudi družbeno kritični, a hkrati razvijajo sodobno avtorsko in estetsko izpovednost. Na odprtju bo izveden Buto plesni performans (Jernej Škof: Srečevanja, vrzeli in sledi; glasba: Maja Pahor).  Avtor razstave: Brane Mozetič, kustos razstave: dr. Sarival Sosič. Več

  • Uredništvo

    12. 9. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #82

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Sare Nuše Golob Grabner iz skupinske zbirke Antologije psevdopoetov Milimeter in pol. Več

  • IK, STA

    11. 9. 2021  |  Kultura

    Beneški zlati lev filmu o mladi ženski, ki tvega zapor, ko poskuša narediti splav

    Zlatega leva za najboljši film na 78. mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah je prejel francoski film L'evenement (Dogodek) v režiji Audrey Diwan. Srebrni lev, velika nagrada žirije, pa je na nocojšnji podelitvi pripadla italijanskemu filmu E' stata la mano di Dio v režiji Paola Sorrentina. Več

  • IK, STA

    11. 9. 2021  |  Kultura

    »Tudi književnost koroških Slovencev, napisana v materinščini, je del avstrijske književnosti«

    V jami Vilenica so na predvečer sklepa 36. festivala Vilenica avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju podelili vilenico. Ob prejemu nagrade iz rok predsednika pisateljskega društva Dušana Merca je povedal, da do 17. leta ni vedel za slovensko manjšino, ker se o njej ni govorilo, da pa je pozneje cenil slovenske kolege in se za njih tudi zavzel. Več

  • Damjana Kolar

    11. 9. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Divja Slovenija

    V Kinodvoru Ljubljana je na ogled novi film Mateja Vraniča Divja Slovenija, čudovit dokumentarni prelet skozi bogastvo naravnega okolja v Sloveniji. Filmu dajejo poseben pečat izjemno redko videni prizori v naravi. Več

  • Uredništvo

    11. 9. 2021  |  Kultura

    Slovenski filmi v Rimu

    Osrednja kinodvorana v Rimu Casa del cinema bo konec tedna ponudila nabor slovenskih filmov pod naslovom Slovenski film - blizu in daleč. Med drugim bodo prikazali prvenec Darka Štanteta Posledice, dokumentarec Playing Men režiserja Matjaža Ivanišina, Ne pozabi dihati režiserja Martina Turka in restavrirano klasiko Franceta Štiglica Dolina miru. Več

  • DK, STA

    10. 9. 2021  |  Kultura

    Danes se začenja 34. grafični bienale

    Pod okriljem Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) se danes začenja 34. grafični bienale Ljubljana z naslovom Iskra Delta. Na otvoritveni dan bodo pripravili vodstvo z umetniki in kuratorji bienala po različnih razstavnih prizoriščih, kjer se bodo letos predstavljali mladi umetniki s svojo fikcijo oz. pogledom na usodo računalniškega podjetja Iskra Delta.  Več

  • Vesna Teržan

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  Za naročnike

    Človek, ki je videl v drobovje tega sveta

    Na prelomu iz 19. stoletja v 20. je imel 17 let, odraščal je v izredno turbulentnih časih, svet se je hitro spreminjal, začela se je tako imenovana modernizacija, ki pa je bila za 20. stoletje dvorezni meč – hkrati spodbudna in pogubna. Mladeniča je vodila neizmerljiva želja po pravičnosti, v zaostrenih družbenih razmerah pa je postal upornik. Ni sprejemal represivnih norm, ki so teptale človekovo dostojanstvo in svobodo. Več

  • Jaša Bužinel

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Zlatko Kaučič, Tomaž Grom: Raztrgana folklora spomina

    Avtentična ekspresija, izbruhi nezavednega in kartiranje nikogaršnjih zvočnih topografij so zamisli, ki jih povezujemo s projekti bobnarja/tolkalca Zlatka Kaučiča in kontrabasista Tomaža Groma, velesil slovenske muzike, ki že več desetletij gojita umetnost impro glasbe, raziskujeta potenciale nekonvencionalnega muziciranja in ustvarjata čezmejno, ne le geografsko, tudi estetsko. Po prvencu Uho je senca očesa je pred nami nov izdelek, skupek kompozicijsko dinamičnih in zvokovno evokativnih elektroakustično-jazzovskih gmot, ki nas srkajo vase, vodijo po skritih hodnikih našega podpodja, bodejo, raztegujejo in občasno ljubkujejo. Izmuzljiva živa muzika, ki odpira psihedelični portal spominov. Več

  • Gregor Kocijančič

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Drake: Certified Lover Boy

    Drake, kanadski superzvezdnik, ki je med sodobnimi glasbeniki absolutni rekorder v količini prodanih plošč, je playliste generičnega R & B-ja obogatil s ploščo presenečenja – še eno razvodenelo zbirko jeremijad o slavi in ljubezni. Album, ki naj bi, kot pravi avtor, govoril o »toksični moškosti in sprejemanju neizogibne srce parajoče resnice«, vsebuje malo morje sramotnih verzov, polnih blodnjavega samopomilovanja, in tipičnih drakizmov o osamljenosti in lažnih prijateljih. Avtor na plošči nikoli ne izstopi iz cone udobja: pravzaprav pogosto zveni nekoliko zdolgočaseno in zaradi tega tudi dolgočasno. Besedila močno zaznamuje rivalstvo s Kanyejem Westom, a Drake že dolgo slovi kot poraženec raperskih beefov, ta sloves pa zdaj le še dodatno zacementira. Več

  • Jaša Bužinel

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    08080: Astro Disco

    Producent in oblikovalec zvoka Jure Anžiček nas na debiju vabi na medzvezdno potovanje po lastni orbiti. Kot primer sodobnega modularnega »techna«, ki se razrašča v polja abstraktnih ambientalnih pejsažev, hrupnih erupcij in kozmičnega brnenja, izdaja ponuja kuliso za poglobljeno poslušalsko izkušnjo na vrhunskih slušalkah v objemu domačega kavča. Ko že misliš, da boš skozi klubska vrata vdrl na plesišče, muzika ubere drugo pot in kmalu končaš v naročju kiborškega monstruma s sintetičnim glasom, ki spomni na Blawanove futuristične vokalne manipulacije. Kompozicijsko drzen in zvočno žmohten EP avtorske elektronike s presenetljivo mehkobnim epilogom – kot nalašč za dokumentarec o »techno« vizionarju Hermanu Potočniku. Več

  • Gregor Kocijančič

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Kanye West: Donda

    Zbegani um Kanyeja Westa je obrodil še eno ploščo, ki bi jo najrajši popljuvali, a je za to preprosto predobra. Zdi se, kot bi se kontroverzni raper na vse pretege trudil, da bi se zameril tudi tistemu delu širše javnosti, ki ga doslej še ni zasovražil, vendar so njegova vprašljiva dejanja verjetno le del prebrisane strategije, s katero nenehno dviguje prah v medijski krajini. Več

  • Bernard Nežmah

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Marc Augé: Hvalnica kolesu

    Sam esej predstavlja simpatičen pristop, ki na podlagi spominov iz otroštva – avtor je letnik 1935 – ter opazovanja bicikliranja v Franciji nakaže primerjalno zgodovino mita in bivanja s kolesom. Denimo bretonski utrinek iz petdesetih let, ko so se vsi mladostniki izkušali v tem, da po ravnem in navzdol vozijo brez rok, v najhujše klance pa stoje na pedalih – akt odkrivanja sebe. Ali pa potezo legendarnega šampiona Toura Coppija, ki je viteško prepustil etapno zmago tekmecu Bartoliju, ker je ta tisti dan ravno praznoval rojstni dan. Več

  • Matej Bogataj

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Jeanine Cummins: Ameriška tla

    Balkansko migrantsko pot, le v nasprotni smeri, iz taborišč in z delovišč v evropskem središču nazaj v kraje, iz katerih so bili ljudje nabrani, v časih razsute prometne infrastrukture je popisal že Peter Božič, enako kot Kurt Vonnegut pričevalec dresdenske obločne svetlobe, v romanu Očeta Vincenca smrt, in to kar najbolj surovo in nesentimentalno. To je popis splošnega razpada morale, ki je posledica vojne in pomanjkanja. Potem smo dobili kar nekaj romanov, od slovenskih avtorjev recimo F. H. Najija Zadnji gozd pa češkega pisatelja Mareka Šindelke Utrujenost materiala, ki popisujejo, kako se zdaj cenena delovna sila sama prebija proti mestom izkoriščanja, h komaj znanim sorodnikom, ki so nekakšna mostišča in prva zatočišča na poti v prisanjano boljše življenje. Ameriška pisateljica Jeanine Cummins (1974) popisuje isti proces, le na drugih celinah: migracije iz latinskoameriškega bazena, kjer so pred kriminalci nemočni zaradi vseprisotne korupcije ter politične in policijske kolaboracije s karteli, proti obljubljeni Ameriki, Severni seveda. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  Za naročnike

    As asov

    Njegov obraz je bil dogodek, celo spektakel: nasmeh, s katerim je delal čudeže (kot Fernandel), močne, polne ustnice (kot Sophia Loren), izzivalen, barabinski pogled (kot Steve McQueen), skrivenčen nos – kot da je ravno prišel z avdicije za boksarski film. Kar pa naj vas nikar ne zavede: v mladosti je bil prav to – boksar. Profi. Njegov obraz je bil rojen za film, boste rekli. Film se mu ni mogel upreti, bi dodali. A bi se zmotili. Film se mu je najprej uprl. Ne, ni bil samoumeven – etabliranim filmarjem se ni zdel dogodek. Najprej je nastopil v filmu, iz katerega so ga potem izrezali, nato pa v filmu, ki ga sploh niso prikazali. Marcel Carné, tedaj že legenda, ga je testiral za vlogo v Goljufih (Les tricheurs, 1958), a jo je raje dal igralcu, za katerega nismo nikoli več slišali, njemu, manj perspektivnemu, pa je namenil manjšo vlogo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Prvič na robu

    Prvič na robu, tretji del filmske serije »After« (After Passion, After Truth), v katerem se chic zaljubljenca (Josephine Langford & Hero Fiennes Tiffin) ne moreta odločiti, kje bi živela, v Seattlu ali Londonu, še najbolj spominja na »strastne«, »viharne«, »usodne«, »šokantne« popoldanske telenovele, za katere najamejo tako nenadarjene in nezanimive igralce, da je vsak »strastni« ali »viharni« ali »usodni« ali »šokantni« prizor videti kot samoparodija ali pa že kar kot sabotaža. Tole morda ni najslabši film vseh časov, a zdajle se ne morem spomniti nobenega drugega. (kino) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Cinderella

    Tole revizijo Pepelke gledate z velikim nelagodjem, pa četudi Pepelka (Camila Cabello), njena mačeha (Idina Menzel), princ Robert (Nicholas Galitzine) in ostali – v slogu Luhrmannovega mjuzikla Moulin Rouge – prepevajo dobro znane poskočnice (Somebody to Love via Queen, Material Girl via Madonna, Rhythm Nation via Janet Jackson ipd.). Vse je namreč osladno in brezdušno predvidljivo »korektno«: prvič, film se dogaja v multikulti srednjem veku, toda kralj (Pierce Brosnan) in kraljica (Minnie Driver) sta bela, drugič, njunemu sinu, princu Robertu, ki ga hočeta na vsak način oženiti, se toksična tradicija vse bolj upira, a vendar mu »pripada« najlepše dekle in prestol (zakaj ne »pripada« njegovi sestri, princesi Gwen, ki jo igra Tallulah Greive, zakaj bi moral komu »pripadati« in zakaj bi moral sploh obstajati?), in tretjič, Pepelka, alias Ella, hoče postati modna kreatorka, s čimer izkaže svojo opolnomočenost, afiniteto do neodvisnosti in samostojnosti ter averzijo do patriarhata in spolnih hierarhij, kar jo prelevi v prababico feminizma, če ne že kar gibanja #MeToo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Okus lakote

    Carsten (Nikolaj Coster-Waldau) je danski chef, ki Franka, enega izmed svojih najboljših kuharjev, hladnokrvno odpusti, ker je zamočil pri limonah. »Se Frank komu smili,« vpraša svoje zaposlene. »Ne, šef,« odvrnejo v en glas. Stalno ga kličejo šef. Kot da so njegovi sužnji. Carsten se ima res za nekaj več – ker je chef, zvezdnik haute cuisine, mojster »hrane, za katero se je vredno boriti«. Poln je klišejev (»V kuhinji drži nož samo eden«), obseden je z uspehom (in slavo), a tudi Maggi (Katrine Greis-Rosenthal), njegova ljubeča, strastna žena, sošefica prestižne restavracije, dahne: »Hočem vse!« Ta »vse« pomeni kariero in družino. Aha, že spet – ima lahko ženska oboje, kariero in družino? Logično: čeravno sta zelo zaljubljena, se izkaže, da ga vara. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Shang Chi in legenda o desetih prstanih

    Marvelovi superjunaki običajno rušijo rekorde v pravičništvu, Shang Chi (Simu Liu), alias »Shaun«, ki Marvelovo kinematično vesolje – prek lepo koreografiranega hongkonškega kung fuja, eksplozivne wuxie in obračunov z letečimi zmaji – raztegne na Daljni vzhod (tako kot ga je Črni panter raztegnil v Afriko), pa ruši rekorde v lažni skromnosti: zelo dobro se zaveda svojih nadnaravnih superjunaških sposobnosti, a ne premika planetov ali kozmičnih sfer, temveč se v nekem prestižnem sanfranciškem hotelu preživlja s parkiranjem avtomobilov. Ne živi v kakem vzporednem ali fantazijskem svetu, temveč v povsem banalni garaži. Ne prijateljuje z Marvelovimi Maščevalci, temveč zabušava s prijateljico, ki ima veliko srce in dober smisel za humor (Awkwafina). Kar je precej mazohistično, če pomislite, da je direktni potomec Wenwuja (Tony Leung), alias »Mandarina«, pohlepnega nesmrtnega diabolika, ki je deset magičnih prstanov – okej, bolj obročkov, zapestnic – prelevil v vsemogočno orožje, s katerim sam premaguje vojske, spreminja zgodovino in osvaja svet. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    No Man of God

    Ko leta 1978 primejo serijskega morilca Teda Bundyja (Luke Kirby), se izkaže, da so prijeli mitomanskega, grandomanskega, arogantnega psihopata, ki z vsemi – policijo, preiskovalci, sodniki, tožilci, odvetniki, mediji, javnostjo – koketira in manipulira. Zakaj je počel to, kar je počel, kaj ga je sprožilo, zakaj ne kaže nobenih znakov obžalovanja in koliko žensk je pobil? Bill Hagmaier (Elijah Wood), eden izmed prvih FBI-jevih ekspertov za profiliranje serijskih morilcev, ki hoče odgovore na ta vprašanja, najprej sredi osemdesetih z njim vzpostavi pisni stik, potem pa ga začne redno obiskovati in izpraševati, toda vse te intervjuje ugrabijo Bundyjeva dokazovanja, da je najinteligentnejši človek na svetu. Hagmaier bi mu lahko sicer rekel, hej, če si najinteligentnejši človek na svetu, kako to, da smo te potem dobili (in spravili v floridsko ječo), toda če ga ne bi dobili, bi se dal zagotovo kar sam prijeti, to pa zato, da bi bil še slavnejši, da bi pritegoval še večjo pozornost, da bi dokazoval svojo moč in superiornost, da bi se torej vsi ukvarjali z njim, analizirali njegov »intelekt« in občudovali njegovo »genialnost«. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Bring Your Own Brigade

    Vse več je krajev, v katerih lahko zgoriš. In koale tudi. Paradise – ja, Raj! – se je imenovalo kalifornijsko mestece, pa je leta 2018, ko so Kalifornijo zajeli in opustošili apokaliptični gozdni požari (»Camp Fire«, »Woolsey Fire«), zgorelo do tal. In tale doku, ki je videti tako, kot bi ga narekoval Hieronymus Bosch, ki bi ga lahko vrteli na double-billu s Howardovim dokujem Rebuilding Paradise, in ki se začne v Paradisu, spremenjenem v groteskni, katastrofalni krematorij (vse gori, avtomobili se vnemajo, ljudje, ki so tik pred tem, da se vnamejo, kličejo na pomoč, 85 jih zgori), »pričara« pekel, ki ga ustvarjajo sodobni gozdni požari, a krivde zanje ne pripiše le podnebnim spremembam, ampak tudi ljudem, ki delajo vse, da bi gozdnim požarom omogočili čim pogubnejše in pikantnejše življenje. Recimo: ko pogozdujejo, drevesa sadijo preblizu drugega drugemu, obenem sadijo prehitro vnetljive tujerodne rastline, z nemarno deforestacijo pa kar kličejo ogenj. Ali: odločanje o gozdovih prepuščajo pohlepu lesne industrije. Ali pa: obcestne jarke dizajnirajo tako, da se v njih zbirajo smeti, ki dajo ognju pospešek. In seveda: sami glasujejo proti regulacijam, ki bi jih zaščitile pred požari. Več

  • Izak Košir

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    16/09—21/11
    Več

  • Stanka Prodnik

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Kredibilnost medija je odvisna od sogovornikov, ki v njem nastopajo

    Ko je v ponedeljek vrhovno sodišče razsodilo, da bo zavrnilo izdajo začasne odredbe, s katero je Slovenska tiskovna agencija (STA) oporekala vladni uredbi o delovanju agencije, pri čemer je vrhovno sodišče v izreku sodbe povedalo, da je uredba sicer popolnoma nepotrebna, saj dva zakona, sedmi protikoronski in zakon o STA, vladi oziroma državi jasno nalagata financiranje agencije na podlagi sprejetega poslovnega načrta v mesečnih zneskih, sta se v javnosti nemudoma pojavili dve interpretaciji. Interpretacija agencije, da je zdaj še enkrat, a tokrat od vrhovnega sodišča, povedano, da vlada mora mesečno financirati STA ( jim torej nakazovati denar), ter seveda interpretacija vlade oziroma šefa Ukoma Uroša Urbanije, da je sodišče zavrnilo zahtevo agencije. Obe trditvi seveda držita in v naslednjih urah oziroma dneh smo bili odvisni samo od tega, katera izmed strani bo svoje mnenje lahko bolj jasno povedala in prepričala več prebivalcev te države. Vmes se je zgodil še mediacijski postopek pri predsedniku republike, kjer se je Uroš Urbanija še enkrat zlagal, kako zelo si vlada želi, da bi STA normalno dobivala sredstva. Seveda, prišlo je tudi še eno pismo evropske komisije, ki je vlado spet opozorilo, naj neha izvajati pritisk na STA. Več

  • Saša Eržen

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Hudo

    Avtomatsko obračališče

    S parkirišči so vedno križi in težave. Morda ste resda med srečneži, ki živijo v hiši, ob kateri je možno parkirati avto ali imate poleg hiše celo garažo, a zna biti v njej malo prostora ali pa je dovoz ob hiši ozek; oboje zahteva vzvratno vožnjo na ulico ali prometno cesto in ta je potencialno nevarna. Vrtljiva plošča na dvorišču ali v garaži, na katero zapeljete avtomobil, je kot nalašč za takšne razmere, parkiranje z njo pa preprosto in spektakularno. Narejena je po vzoru obračališč za lokomotive. Njeno površino lahko prekrivajo asfalt, beton, jeklo, aluminij, tlakovci, gramoz ali celo trava, v podnožju pa skriva jekleno konstrukcijo in motorizirani vrteči se mehanizem, ki lahko zavrti vozilo, težko do petnajst ton. Vrtiljak upravljate s pritiskom na gumb, zna se celo samodejno ustaviti, kadar je to potrebno. Tudi naklon terena ni ovira, saj je mogoče avtomatizirano obračališče postaviti na dvajsetodstotni klanec. V prestižnih nepremičninah po svetu dotično tehnologijo uporabljajo celo v jedilnicah ali dnevnih sobah, kjer na primer vrtljiva plošča služi kot obračališče sedežne garniture pred kaminom. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Ulice

    Petra, Rubi in Indy

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Koreografinja in pedagoginja, za katero je oder kot slikarsko platno

    Leta 2019 je Andreja Rauch Podrzavnik začela projekt, ki je nosil delovni naslov Dediščina. Zanimala jo je predvsem vsebinska plat pojma dediščina in nastala je plesna predstava s tem naslovom. Kasneje pa jo je še vedno intrigiral sam izraz »dediščina«, posebej kadar je postavljen ob bok izrazu materinščina. Jezik, ki ga govorimo, je v našem jeziku vezan na mater; tisto, kar nas, ponavadi materialno, povezuje z generacijami pred nami, pa na deda – »babiščine« ali »očetovščine« ne poznamo. Več