-
Nika Kupyrova & Ekaterina Shapiro-Obermair: Otherworldly Ravnikar Gallery Space
Razstava umetnic Nike Kupyrove in Ekaterine Shapiro-Obermair z naslovom Otherworldly ustvarja videz sveta, ki je domala identičen z našim, a z neko minimalno nenavadno, težko določljivo razliko. Ekaterina Shapiro-Obermair (Moskva, Rusija, 1980) je študirala slikarstvo in kiparstvo na akademiji za likovno umetnost na Dunaju in v Nürnbergu (1999–2009). Od leta 2004 živi in dela na Dunaju. Trenutno je doktorska študentka na akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Prejela je več nagrad, med drugim štipendijo newyorške fundacije Pollock-Krasner (2014). Svoja dela je razstavljala v galerijah, muzejih in ustanovah v mednarodnem okolju. Nika Kupyrova (Kijev, Ukrajina, 1985) je odraščala v Pragi, študirala na akademiji za umetnost v Edinburgu, islandski univerzi za umetnost in univerzi za uporabno umetnost na Dunaju, kjer prav tako trenutno domuje. Njena dela so bila med drugim predstavljena na mednarodnem moskovskem bienalu mladih umetnikov in na referenčnih razstavah po svetu. Več
-
Dvodnevni koncertni dogodek AntiValentinovo bo spojil punk, funk, rock in nostalgijo. Prvi večer bodo v Cvetličarni nastopili Infected, Elevators, Peter Paradox (na sliki), Vatra in Let 3, drugi večer pa bodo oder zasedli TMS Crew, Paraf in Niet. Prva različica festivala AntiValentinovo je nastala v Zagrebu na pobudo Let 3, ko so leta 2016 napovedali veliki koncert v Domu sportova. Dogodek je požel velik uspeh, zato so koncept proti komercializaciji ljubezni nadaljevali tudi kasneje. V preteklosti so tako oder AntiValentinovega, ki so ga lani prvič organizirali tudi v Ljubljani, krasili že Psihomodo Pop, Vojvo V, Edo Maajka, Elemental, Rambo Amadeus, Klemen Klemen in drugi. Več
-
Komercialne televizije ob nedeljah predvajajo spektakle, ob katerih lažje pozabljamo, da je konec vikenda. Plesne in pevske šove ali holivudske filme s srečnimi konci. Na nacionalni televiziji pa smo v nedeljo gledali prvi del nove serije V imenu ljudstva, ki nas je prepričeval, da nam ne preostane drugega kot zagrenjenost. Več
-
Lokal Mossel & Gin v Amsterdamu, kot že njegovo ime pove, ponuja morsko hrano – slovi predvsem po školjkah – in deset različnih vrst džina, med katerimi je eden celo brezalkoholni. V zadnjih mesecih lanskega leta sta lastnika Josh Selter in Wouter ten Velde po petih letih snovanja ter preizkušanja svojim gostom ponudila še majonezo z dodatkom džina. Nizozemci, tako kot Belgijci, namreč ob školjkah radi postrežejo ocvrt krompirček in k temu seveda majonezno omako. Alkoholizirana majoneza vsebuje dva volumska odstotka alkohola in zato ni primerna za mladoletne. Vsi, ki imajo radi tako majonezo kot džin, so nad novotarijo navdušeni. Da bo postala uspešnica med hipsterji, ni dvoma, saj sta izdelek in njegova embalaža z retro pridihom izjemno instagramabilna. Džin majoneza je na voljo v običajnih in mini tubah, ki jih lahko nosimo s sabo. Priporočajo, da jo po odprtju hranimo v hladilniku. Izdelujejo jo v sloviti tovarni majoneze na Nizozemskem, mogoče jo je naročiti prek različnih spletnih ponudnikov, če bi jo kdo želel prodajati tudi v Sloveniji, pa jo iz Amsterdama radi pošljejo novim distributerjem, a ne manj kot 48 tub. Več
-
-
Izak Košir | foto: Uroš Abram
Samuel Blues, glasbenik, ki ima blues
Blues je nekoč, davno prej, preden je taisto veljalo za rokenrol, veljal za hudičevo glasbo. Iz nje so črpali domala vsi, ki so uporniške zvoke v šestdesetih letih prejšnjega stoletja nato ponesli v svet. Danes je od tega sicer ostal zgolj žanr, legende in miti ostajajo, a blues tudi med mlajšo generacijo glasbenikov doživlja nekakšen preporod, revival. Na lokalni sceni smo lahko pred časom spremljali prodor zasedbe Prismojeni profesorji bluesa, zdaj pa se širi glas o mladem solistu, kantavtorju, bluesmanu, multiinštrumentalistu, ki se je leta 1995 rodil kot Samo Pivač, ustvarja pa pod umetniškim imenom Samuel Blues. Več
-
7. 2. 2020 | Kultura
Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V K4 bo nastopil nizozemski dvojec Dekmantel Soundsystem, v Jazz Klub Satchmo prihaja bosanski DJ Olëka, ki je bolj znan pod psevdonimom Forest People, v Mostovno pa Tomy DeClerque, Damir Hoffman, Erik Gross in Kephas. Več
-
6. 2. 2020 | Kultura
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote
Tokrat priporočamo šesto edicijo festivala MENT Ljubljana, retrospektivno razstavo hrvaškega konceptualnega Vlada Marteka, premiero predstave Antigona, ki je nastala po istoimenski drami Dušana Jovanovića v izvedbi londonskega gledališča Outer Gaea Company, premiero drame Luigija Pirandella Šest oseb išče avtorja v režiji Paola Magellija, retrospektivno razstavo umetniškega opusa tandema V.S.S.D. in samostojnega opusa Alena Ožbolta. Več
-
5. 2. 2020 | Kultura
Kam brezplačno na slovenski kulturni praznik?
Ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju bodo kulturne ustanove na stežaj odprle svoja vrata ter pripravile pester program prireditev za vse generacije. Prešernov dan ob obletnici smrti največjega slovenskega pesnika se kot praznik slovenske kulture praznuje že od leta 1945, državni praznik je od leta 1946, dela prost dan pa je od leta 1991. Več
-
4. 2. 2020 | Kultura
»Slovenski gledalci radi vlečejo vzporednice s prvovrstnimi tujimi produkcijami«
"V ZDA je povprečni strošek vsake enourne epizode dramske serije okrog sedem milijonov dolarjev. Tudi če upoštevamo visoke honorarje za igralske zvezde, so razlike ogromne. Serija terja skorajda filmski način snemanja – in 500 tisočakov bi bila solidna številka za uro in pol dolg film.” Več
-
Največ nagrad filmu o prvi svetovni vojni
Na 73. podelitvi britanskih filmskih nagrad bafta je film 1917 prejel kar sedem baft, tudi za najboljši film in najboljši britanski film, Sam Mendes pa je prejel bafto za režijo. V kategoriji za najboljši film so bili na za nagrado nominirani še Joker v režiji Todda Phillipsa, Irec Martina Scorseseja, Bilo je nekoč ... v Hollywoodu Quentina Tarantina in Parazit v režiji Bonga Joon-hoja, njihovi ustvarjalci pa so bili v tekmi za bafto za režijo. Več
-
3. 2. 2020 | Kultura
»Škoda, da je Završan prestar za Tarasa, a sem po začetni skepsi sprejel tudi Cavazzo«
"Jezero izvrstno izkoristi naravne danosti Bohinja z okolico, pa tudi Ljubljana se nam pokaže v sodobni luči. Všeč so mi bili dodatki, ki si jih je privoščila serija, recimo razkritje stave na mostu v Bohinju in Tinino spoznanje, da Cvilak dejansko smrči. Sploh s tem prizorom nadaljevanka nadgradi karakterizacijo likov iz romana. S prijatelji smo modrovali, da je škoda, da je Brane Završan prestar za Tarasa, a sem po začetni skepsi sprejel tudi Cavazzo. Nasploh je zasedba detektivske četvorke dobro izbrana in brez šibkega člena. Od podporne zasedbe bi izpostavil Gabra Trseglava, ki je že tako en mojih najljubših igralcev, tu pa je lahko popolnoma izkoristil svoje gorenjske korenine." Več
-
3. 2. 2020 | Kultura
Kakšno je stanje svobode v Evropi?
V Moderni galeriji bodo 4. februarja ob 19.00 odprli razstavo Cenzura in svoboda izražanja. O nazadovanju svobod v Evropi, na kateri se bodo predstavili: Mirkan Deniz, Silke Maier Gamauf, Romana Hagyo, Santiago Sierra, Arye Wachsmuth in Ana Garcia Pineda. Pred odprtjem razstave bo ob 18.00 potekal pogovor Cenzura v medijih in umetnosti ter stanje svobode izražanja v Evropi, na katerem bodo sodelovali nekateri umetniki z razstave, novinarka Kristina Božič in medijski aktivist Domen Savič. Več
-
2. 2. 2020 | Kultura
V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih dveh letih. Več
-
2. 2. 2020 | Kultura
Zamolčana zgodba iz hrvaške preteklosti
Od 5. februarja dalje bo v Kinodvoru na ogled igrano-dokumentarni film Dnevnik Diane Budisavljević v režiji Dane Budisavljević, ki govori o neverjetni reševalni akciji otrok, ki se je med 2. svetovno vojno dogajala v Zagrebu. Veliki zmagovalec lanskega puljskega festivala je iz arene odnesel kar šest nagrad. Več
-
1. 2. 2020 | Kultura
Koliko gledalcev si je ogledalo serijo Jezero?
Serijo Jezero si je v povprečju ogledalo 14,0 odstotka ali 265.000 gledalcev, kar predstavlja 25-odstotni delež vseh gledalcev televizije. Vsaj minuto kateregakoli od predvajanih delov pa si je ogledalo kar 800.000 različnih gledalcev, starejših od 4 let. Več
-
31. 1. 2020 | Kultura
Občina Ljubljana rešila Cirkulacijo 2
Po izselitvi iz Tobačne bo Mestna občina Ljubljana Cirkulaciji 2 predala v začasno uporabo prostor v podhodu Ajdovščina, kjer bodo nadaljevali s principi, ki so se razvili v praksi dosedanjih let. Več
-
V gledališki predstavi Pravica biti človek, ki je bila lani junija premierno uprizorjena na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL), nastopa 19 mladih, starih od 12 do 17 let. Skupaj z režiserjem Maretom Bulcem in dramaturginjo Ano Duša so soustvarili gledališko delo, v katerem ponujajo svoje poglede na svet. Predstava je politična, saj najstniki občinstvo seznanjajo s svojimi mnenji o aktualnih temah, kot so gentrifikacija, pravica do splava, istospolne družine, vera, leva in desna politična prepričanja, totalitarni simboli ter razmišljanja o takšnih in drugačnih predsodkih, pa tudi o povsem osebnih izkušnjah iz posameznikovega vsakdanjega življenja, kot so šola, rutina, starši. Več
-
V javnih kulturnih zavodih se vzpostavlja nov trend. Na položaju direktorjev je vse več vršilcev dolžnosti. Primeri iz zadnjih nekaj mesecev namreč kažejo, da ministrstvo za kulturo zavlačuje z odločitvami. Nekateri razpisi za mesta novih direktorjev tudi po nekaj mesecih še niso končani. Namesto novih imenovanj se pojavlja vedno več vršilcev oziroma vršilk dolžnosti direktorja, kar onemogoča ali upočasnjuje delo zavodov. Več
-
Daniel Kahneman: Razmišljanje, hitro in počasno
Ker je avtor ekonomist, kajpak ne bo sledil heideggerjanski poti filozofske refleksije, ampak bo spoznanja izpeljeval iz reševanj vprašalnikov, ki jih je zastavljal študentom. Tako bo preverjal samoumevnosti, ki jih opiše kot prenagljeno sklepanje. Eno takih je, da so ljudje, ki živijo v Kaliforniji, srečnejši od drugih. Rezultat je seveda nikalen, saj ima iluzija osredotočenja na podnebje preveliko težo proti drugim determinantam dobrega počutja. In od tod izpelje frapantni sklep, da se ljudje pogosto motijo o svojem trenutnem stanju dobrega počutja. Nekaj, kar se nam zdi tako prvinsko in jasno, saj izhaja iz nas, je v resnici zmotno! Več
-
Sally Rooney: Pogovori s prijatelji
Študentki skupaj nastopata na literarnih večerih, čeprav piše predvsem ena, Frances, druga, Bobbi, ima performativne in socialne sposobnosti širokega spektra. Mladi par pritegne fotografinjo in esejistko, njena dela so očitno bolj komunikativne in portretne narave, ter njenega moža igralca in potem se koti mnogokotnika malo pomešajo: Bobbi se bolj zagreje zanjo, Frances bolj zanj. Več
-
Tačke na patrulji: Pripravljeni, dirka, reševanje!
Če ste videli Pixarjeve Avtomobile, potem ste videli tudi tole dirkaško “patruljiranje” pisanih, poskočnih, dobrodelnih kužkov, ki otrokom v dvorani sporočajo le eno: kako si želim postati tvoja igrača! Odrasli – ljudje, starejši od treh let – pa se tu nimajo na kaj opreti. Več
-
Tale Dolittle – stoti rimejk infantilne, povsem nepotrebne “klasike” – je zelo dolgo in dolgočasno čakanje na masten živalski prdec, ki ga dobi najslovitejši telepatski veterinar na svetu – Robert Downey Jr. – naravnost v obraz. Toliko nese tej “magični” pustolovščini, v kateri mora dr. Dolittle (remiks Sherlocka Holmesa in Tonyja Starka, Kirka Lazarusa in dr. Kozaka), ki ga je še pred nekaj leti – iz obupa! – igral Eddie Murphy, najti “čudežni” napoj, ki bi ozdravil in rešil na smrt bolno kraljico Viktorijo, največjo žrtev na svetu, v kateri prebivalci kolonij verjetno vidijo to, kar so partizani med II. svetovno vojno videli v Hitlerju. Več
-
Mafijci ljubijo obrede, bodisi verske, recimo krste, ali sekularne, recimo svatbe. Spomnite se le začetka in konca Botra. Tudi Izdajalec, posnet po resnični zgodbi, se začne z dolgo, bujno, razkošno zabavo, s katero Cosa Nostra na Siciliji popraznuje sklenitev premirja med klani – in nadaljuje s serijo brutalnih, nenadnih, sunkovitih likvidacij mafijcev, žrtev klana Corleone, novega brenda nasilja, ki ga pilotira razvpiti Totò Riina (Nicola Calì). Heroin zalije kri. Na ekranu – podobno kot v Scorsesejevem Ircu – piše, kdo so padli mafijci. Vsi so bolj ko ne člani klana Buscetta. Ker so tudi oštevilčeni, številke pa so visoke, si lahko živo predstavljate, kako divja je ta podganja dirka navzdol. Krogla je vedno že izstreljena. Več
-
Franta Kramberger, ki ga igra Vlado Novak, je že 20 let župan Rovt, a ima tako izrazit štajerski akcent, kot da bo tja prišel šele naslednji teden – Štajerc v Rovtah ne bi bil nikoli izvoljen za župana. A Rovte v filmu Vsi proti vsem so metafora Slovenije, ki izgleda tako, kot da bi stopila iz kakega ljudskega igrokaza, predstave kakega amaterskega teatra ali pa zelo slabe Partljičeve veseloigre. Županu se obeta volilni poraz, ker je “vidoviti” Jožici (Iva Krajnc Bagola) zrihtal občinsko stanovanje, zato “profiju” (Valter Dragan) naroči, naj “umaže” njegovega protikandidata (Rok Vihar), predstavnika leve alternative, ki ga res takoj zatem omamijo, posadijo v posteljo z dvema otrokoma in fotografirajo – škandal je tako viralen, da se obesi. Več
-
Elliot Moss, newyorški producent in kantavtor, se predstavlja z drugo dolgometražno zbirko spokojnega elektronskega popa in folka, v kateri se znova poglablja v lastno melanholijo, ki izhaja iz brezčasne zlate jame vseh otožnih pesmopiscev: strtega srca. Na trenutke to stori s pretirano melodramatičnim, za poslušalca utrujajočim pristopom, pogosto pa prepriča s premišljeno minimalistično produkcijo, iskrenim, neposrednim pripovedovanjem in izrazito intimnim vzdušjem, ki pa je včasih nekoliko okrnjeno zaradi težko efektiranih vokalov in robotskega autotuna. Več
-
Jeff Parker: Suite for Max Brown
Ena najkonsistentnejših založb sodobnih (ob)jazzovskih praks je chicaška International Anthem, ki v svojem okrilju greje predvsem lokalne izvajalce. V domačo ekipo sodi tudi kitarist Jeff Parker, ki pa mu zadnja leta bolj kot mestni veter prija sonce Los Angelesa. Potezo, ki jo je nakazal na zadnjem albumu New Breed, zdaj povleče do konca – jazzovsko improvizacijo hiphopersko kombinira z zankami, samonarejenimi sempli in ekscesnim studijskim mešetarjenjem. Suite for Max Brown je hipnotičen, repetitiven, meditativen, mil, a tudi raziskovalen album, na katerem ne manjka hipnih presenečenj. Natančen, a zračen. Izrazito sodoben, a na trdnih temeljih tradicije. Še trivialna posebnost: velik del gradiva so posneli v skednju. Več
-
Preden je bila glasbenica, je svojo bazo sledilcev zgradila kot ekscentrična youtuberka, ki je na splet dnevno nalagala avantgardno parodične interpretacije raznih youtuberskih žanrov, od vloganja do ASMR videov. Nato je pod okriljem Diplove založbe začela ustvarjati bubblegum pop na steroidih; že v tej fazi se je spogledovala tudi z metalsko estetiko, ki jo je zdaj popolnoma posvojila. I Disagree je bizarna mešanica elementov industriala in nu-metala, križanih s čudaškim dreampopom, K-popom, elektroniko in tudi elementi trših metalskih žanrov, celo grindcora. Skratka, eklektični kaos, ki pa se lepo povezuje s spoliranimi kitarskimi rifi. Ti sicer pogosto spominjajo na osladnost melodic death metala, a tudi v tem – kot v številnih drugih razsežnostih plošče – gre prepoznati ironično porogljivost. Več
-
Britanski sintpop dvojec Pet Shop Boys je s prvima dvema singloma z nove, štirinajste studijske plošče Hotspot precej zmedel svoje fene. Prvi, Dreamland, ki ga je dvojec posnel z Ollyem Alexandrom, frontmanom sintpoperjev Years & Years, je diskoidna ljubezenska pesem, v kateri se vokalist in avtor besedil Neil Tennant mimogrede navezuje tudi na svoja antibrexitovska občutja. Vendar Hotspot ni nadaljevanje dvojčeve lanske male plošče Agenda, ki je zaradi eksplicitne sociopolitične satire razočarala njune dolgoletne fene, niti ni politična plošča. Na precej boljši odziv je naletel drugi singel, melanholična jesenska balada Burning the Heather, v kateri se je Tennantu in klaviaturistu Chrisu Lowu pridružil kitarist Bernard Butler (Suede) in naj bi napovedovala odmik od s housom in diskom obarvanega sintpopa predhodnih dveh plošč. Deloma se je to sicer uresničilo, a tudi Hotspot, ki skupaj s hitoma Electric (2013) in Super (2016) zaokrožuje dvojčevo »puristično elektronsko« trilogijo, še vedno močno sloni na estetiki plesnega sintpopa. Več
-
Nekaj deset kilometrov severno od Berlina leži nekdanje koncentracijsko taborišče Sachsenhausen, eno prvih taborišč, zgrajenih v nacistični Nemčiji. Bilo je model za vsa druga, vključno s sistemom barak, žičnatih ograj, hišnim redom, krematorijem, plinskimi celicami in napisom »Arbait macht Frei«, delo osvobaja. Nastalo je julija 1936 pod budnim očesom Heinricha Himmlerja. Na začetku so tja pošiljali politične zapornike, homoseksualce, Jehovove priče, komuniste, Rome, v času vojne pa še Poljake, ruske ujetnike, Jude in mnoge druge – tudi Slovence, med njimi Igorja Torkarja in Prežihovega Voranca. V taborišču je bilo med vojno skupno zaprtih 200 tisoč ljudi, umrlo jih je 30.000. Več
Iskanje brez piškotkov ni možno
