-
Film The Lovebirds najprej na Netflixu in šele kasneje v kinu
Ker se po vsem svetu zaradi pandemije koronavirusa zapirajo kinodvorane, so se v Los Angelesu odločili, da bodo film The Lovebirds režiserja Michaela Showalterja ponudili najprej na Netflixu. To je sicer neobičajna praksa za hollywoodske filme, ki so praviloma najprej na ogled v kinodvoranah, piše francoska tiskovna agencija AFP. Več
-
26. 3. 2020 | Kultura
TV napovednik od četrtka do nedelje
Tokrat priporočamo dokumentarno serijo Obredi življenja, serijo Ničničnič, ki je nastala po istoimenski knjigi italijanskega avtorja Roberta Saviana in se loteva temačnih poslov trgovanja s kokainom, film Apokalipsa danes, daljšo različico kontroverzne mojstrovine režiserja Francisa Forda Coppole o blaznosti vietnamske vojne, francoski dokumetarni film Homoterapija - prisilna spreobrnitev, ki raziskuje gibanja, ki izhajajo iz ZDA in se na podlagi svoje razlage krščanstva in psihoterapije zavzemajo za t. i. terapije spreobrnitve. Več
-
24. 3. 2020 | Kultura
»Čeprav živimo v virtualnem svetu, mi ne zadošča zgolj fotografija predmeta, pa če je še tako dobra«
"Vedno sem izhajala iz materiala, a danes to ni več samoumevno. Tudi muzealci se odmikajo od predmetov, saj se muzealske usmeritve spreminjajo." Več
-
24. 3. 2020 | Kultura
V času razglašene epidemije in v duhu gibanja #ostanidoma, slovenske filmske ustvarjalke in ustvarjalci v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in z Bazo slovenskih filmov ter Filmoteko, zavodom za širjenje filmske kulture, podarjajo 10 novih filmov na spletu, od tega 4 igrane celovečerne in 6 kratkih animiranih, ki bodo dostopni od 23. marca. Več
-
23. 3. 2020 | Kultura
Pod okriljem Plaktivata so pozvali slovensko oglaševalsko stroko, da se s plakati odzove na aktualno problematiko. Zbirka se dnevno polni na družbenih omrežjih. Stroka s kreativnimi sporočili poziva posameznike k odgovornemu ravnanju. Korona ne izbira. Ti lahko! #ostanidoma. Skupaj proti negativnim posledicam koronavirusa. Širi sporočila tudi ti in deli najljubši plakat. Več
-
Metropolitanski muzej nudi številne vsebine na spletu
V newyorškem Metropolitanskem muzeju so ob zaprtju muzeja zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa pripravili bogat izbor vsebin na spletu in iniciativ na družabnih omrežjih, kjer bodo zainteresirani lahko uživali v njihovih zbirkah, programih in izobraževalnih vsebinah, so zapisali na spletnem portalu Art Daily. Več
-
23. 3. 2020 | Kultura
OHO tokrat nominiral štiri ženske
Zaradi izrednih razmer je letošnje prvo žiriranje Nagrade skupine OHO 2020 potekalo na poseben način. Strokovna žirija v sestavi Polonca Lovšin (sodobna vizualna umetnica), Iza Pevec (kustosinja in kritičarka) in Bojana Piškur (kustosinja in piska) je nominirance izbrala prek video konference. Na javni razpis je prispelo 26 prijav, letošnje nominiranke pa so: Živa Drvarič, Đejmi Hadrović, Nika Ham in Živa Božičnik Rebec. "Letošnje prijave so bile raznolike in kvalitetne. Opazna je menjava generacij, v ospredje stopajo nove generacije talentiranih mladih.," je ugotovila žirija. Več
-
22. 3. 2020 | Kultura
V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih dveh letih. Več
-
21. 3. 2020 | Kultura
V času karantene je vzniknilo precej pozitivnih zgodb, ki nam omogočajo stik z zunanjim svetom, ne da bi nam bilo treba zapustiti dom. Ljudem v izolaciji in karanteni, ki imajo zdaj (še posebej tisti, ki dela ne morejo opravljati od doma) več časa kot kadarkoli, so prisluhnile številne ustanove in nam te dni omogočajo, da se kratkočasimo in izobražujemo na daljavo. In to brezplačno. Več
-
21. 3. 2020 | Kultura
V času, ko svet ogroža pandemija koronavirusa, se številne javne ustanove, podjetja in posamezniki trudijo, da bi zagotovili delovanje čim več storitev, kot tudi dostop do raznovrstnih gradiv in informacij ter s tem omogočili nemoten potek vzgojno-izobraževalnega in znanstveno-raziskovalnega procesa. To še posebej velja za knjižnice in druge javne ustanove s področja znanosti in kulture. Več
-
21. 3. 2020 | Kultura
Nov paket brezplačnih filmov na spletu
V okviru akcije akcije Vsi (fimi) doma slovenske filmske ustvarjalke in ustvarjalci v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in z Bazo slovenskih filmov ter Filmoteko, zavodom za širjenje filmske kulture, do nadaljnjega podarjajo na ogled izbor slovenskih filmov. Od 19. marca sta na voljo še dva celovečerna igrana filma Lahko noč, gospodična (2011) scenarista in režiserja Metoda Pevca, Gremo mi po svoje (2010) scenarista in režiserja Miha Hočevarja, kratki igrani film Bik (2019) scenarista in režiserja Bojana Laboviča in kratka animirana filma Zadnje kosilo (2011) režiserja Miha Šubica ter Beard up (2015) režiserk Neve Kumelj in Nike Lemut. Več
-
Brezplačen dostop do 50 e-knjig
Da ljubitelji knjig in strastni bralci ne bi bili prikrajšani, je Mladinska knjiga v svoji spletni knjigarni za prodajo e-knjig e-Emka ponudila bralcem brezplačen dostop do 50 e-knjig za vse generacije in za različne okuse. V spletni knjigarni so na voljo knjige za otroke in mladostnike (Menjalnica sanj Milana Dekleve, Pika Nogavička Astrid Lindgren ter Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim časom Shermana Alexieja). Več
-
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Kultura | Plošča
Kot smo nekako že vajeni, je Kieran Hebden novi album izdal povsem brez napovedi in predhodnega obveščanja glasbenomedijskih izpostav. Sixteen Oceans se začne z nevsiljivim podlaganjem utripa prepoznavnega house ritma, ki je najočitneje zaznamoval Hebdnove glasbene pustolovščine zadnjih let, nato pa dramaturški lok počasi in do zadnje tretjine z občutkom seže do ambientalne in bobnov odrešene ravnice. S kar nekaj skicirnimi, enominutnimi vložki. Če že konkretnejši kosi niso plesna glasba, ampak njen odmev, se z dodatki zvokov ptičev in pretakanja vode kaj hitro znajdemo v polju »glasbe za meditiranje«. Tekoče zračni in spokojni projekt, ki lebdi pod letvico visokih pričakovanj zaradi Four Tetovega podpisa. Več
-
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Kultura | Plošča
Po desetih letih raziskovanja pop formata z zankanjem in poceni snemalniki je projekt U. S. Girls ameriške glasbenice Meghan Remy prerasel v sodelovanje z več kot dvajsetimi studijskimi glasbeniki in slogovno barvit, angažiran indie pop z diskoidnimi in glam pritiklinami, na katerega se je pred dvema letoma vsul plaz pohval. V podobni maniri je zdaj za novo ploščo, ki jo močno zaznamuje (zborovsko) harmoniziranje, preuredila nekaj zgodnejših, motivacijskih, introspektivnih komadov, izkupiček pa je precej mešan. Najboljše skladbe bi se resda lahko znašle že na hvaljeni predhodnici, bo pa zaradi nedodelanosti preostalih plošča verjetno naletela le na posluh najzvestejših fenov Remyjeve. Več
-
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Kultura | Plošča
Od vseh glasbenih posebnežev, ki smo jih v prvi polovici prejšnjega desetletja strpali v ugleden in vpliven krožek freak folkerjev, sta sestri Bianca in Sierra Casady ostali najbolj zvesti svojemu takratnemu izrazu. Ta je z vsako novo ploščo sicer dobival trendovske popravke, toda glavni aduti – kombinacija rapanja in eteričnega, opernega prepevanja, igrivo pisanje skladb, očarljivo pravljičarstvo ter indiepopovska senzibilnost – so ostajali stalnica. Nič drugače ni z novo, sedmo ploščo, ki zaradi spet bolj izpostavljene elektronike in subtilne atmosferičnosti spomni na zasedbine vrhunce iz prejšnjega desetletja. Rutinsko in brez presenečenj, toda še vedno s prikupnostjo, lastno le skupini CocoRosie. Več
-
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Kultura | Plošča
Princess Nokia: Everything is Beautiful / Everything Sucks
Slogovna potrpežljivost ni največja vrlina ameriške raperke Princess Nokie. Njeni projekti in njihovi koščki so v zadnjem slabem desetletju zavili vsak posebej marsikam in po svoje, od čisto pravega trdega rapa do radijske EDM-ovske plastike. S sijajno tehniko rapanja in neposredno grobo dostavo brez politične korektnosti, z neomajno držo samostojne urbane feministke, zagovornice prožne spolne identitete in dostavljavke šamarčin rasistom na podzemnem vlaku, navsezadnje pa tudi z nezanemarljivo naklonjenostjo trendovske »medijske« hiše, ki je ravno v tistem času gradila imperij, se je do prihoda uradnega prvenca 1992 Deluxe že utrdila kot eden udarnejših in bolj samosvojih glasov sodobnega rapa. Več
-
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Kultura
Brodolom, Robert Zemeckis (Amazon)
Tom Hanks po letalski nesreči obtiči na samotnem otočku – v popolni samoizolaciji. In potem dela vse, da bi se vrnil v toksično civilizacijo. Danes ne bi. Resnici na ljubo: tudi Brie Larson se s sinkom danes ne bi tako mudilo iz tiste Sobe (Netflix). Več -
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Kultura
»Ali si želim otrok, je skrivnost, ki je ne izdam niti sebi - je največja skrivnost, ki je ne izdam niti sebi. Če si v dvomih, je prav, da počakaš. Ampak kako dolgo? Naslednji teden jih bom imela sedemintrideset. Za nekatere odločitve zmanjkuje časa. Kako naj vemo, me sedemintridesetletnice v dvomih, kako bo z nami? Po eni strani radost, ki jo prinesejo otroci. Po drugi strani muka. Po eni strani svoboda, ker nimaš otrok. Po drugi izguba, ker jih nisi imela – ampak kaj pa lahko izgubiš? Ljubezen, otroka in vsa tista materinska čustva, o katerih mame govorijo tako mamljivo, kakor da je otrok imetje, ne početje. Početi je tisto, kar se zdi težko. Imeti se zdi nekaj krasnega. Ampak otroka nimaš, temveč ga počneš.« Več
-
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Kultura | Knjiga
Frane Adam: Med meritokracijo in populizmom
Profesor Adam je v knjigi zbral vrsto svojih tekstov, ki so pisani kot dialog. Najsi bo kot ostra kritika knjig, časopisnih člankov, vladnih programov, evropskih resolucij, delovanja univerz ali pa kriterijev deljenja proračuna za raziskovanje. A njegova ostrina ni vrsta polemične retorike, ki za seboj pušča trupla. Saj je obenem dobrohoten, objekte premisleka pretresa spoštljivo, in neizprosno konsekventen mislec, ki pokaže na protislovja in nedoslednost izpeljav številnih akterjev iz družboslovja, žurnalistike in znanstvenih agencij. Njegov slog resda ni bralno všečen, toda to ni nerodnost, temveč posledica polstoletnega akademskega študija. Obširna znanja mu omogočajo distanco, še zlasti pri tekstih, ki se sklicujejo na uradne podatke. Pisci jih uporabljajo kot argument za favoriziranje ali diskvalifikacijo, Adama zanima stvar sama. Če slediš analizam Eurostata, boš denimo ugotavljal, da je javni sektor v Sloveniji v primerjavi z zahodnoevropskimi relativno majhen, toda slika je bistveno drugačna, če se opreš na ugotovitve OECD. Torej zgled relativnosti podatkov? Za večino seveda, ne pa za avtorja, ki jih bo natančno proučil in pretehtal, kaj v resnici merijo. In potem pokazal paradokse, kot je ta, da je Slovenija svetovni rekorder v »proizvodnji« doktorandov. Več
-
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Kultura
Desetino slovenskega delovno aktivnega prebivalstva sestavljajo samozaposleni. V ta status jih je z leti prisilila prekarizacija. Kljub temu so na prostem trgu še nekako poskrbeli za svojo blaginjo, če so le opravili dovolj delovnih ur. Med epidemijo pa bo največja luknja zazevala prav v njihovih denarnicah. Več
-
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Kultura | Knjiga
Najprej je v Fitzkovem psihološkem trilerju vse jasno: množični morilec otrok, ki svoje otroške travme preigrava tako, da deluje s pozicije neizpodbitne moči, kot jo je nekdaj moral trpeti sam, je v psihiatrični bolnišnici. Oče otroka, katerega umora ni nikoli priznal, pa se nameni zadevo raziskati na lastno pest. Tako, da se bo morilcu približal in poskušal najti njegov dnevnik – o katerem pišejo mediji, v nadvarovani ustanovi pa ga nekako ne znajo najti – ali ga osebno pobaral po primeru. Več
-
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Kultura | Dogodki
TV POZOR: Westworld & V imenu ljudstva
HBO 23/03 ob 20.00 Več
-
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Kultura | TV
S svojim hladno-odločnim, deloma odrezavim nastopom je Jelko Kacin že ob osamosvojitveni vojni – tedaj še kot minister za informiranje – razkril svoj talent za izredna stanja. Njegov občutek za ravno pravšnjo mejo dramatičnosti ga je kasneje pripeljal od obrambnega ministra prek predsednika LDS in evroposlanca do slovenskega veleposlanika pri Natu, kjer se je s to vojaško organizacijo tako spojil in identificiral, da je bil včasih v žuganju Sloveniji, naj kupuje več ameriških osemkolesnikov in raket (zaščite opreme ni omenjal) nadležnejši od Jensa Stoltenberga. Več
-
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Kultura | Hudo
Stiskanje k plišastim živalcam naj bi otroke pomirjalo, a ne, če gre za pliškote feisty pets, kar lahko prevedemo kot »bojeviti domači ljubljenčki«. Čeprav na prvi pogled ti delujejo ljubko, pokažejo svoj pravi obraz šele, ko ga stisnemo. Njihov mili izraz se zavoljo premaknjenih obrvi spremeni v zlobnega, njihova srčkana usteca pa se nepričakovano odprejo in razkrijejo krvoločno zobovje. V hudobce se tako med drugim preobrazijo muca, kuža, medvedek, lama, jelenček, lenivec, opica, žirafa, kozliček, koala, tjulenj, panda, triceratops, samorog ... V svojih kljunih imajo grozeče zobe celo plišasti pingvin, snežna sova in želva, obstaja pa tudi zlobni metulj! Linijo grozljivih plišastih igrač si je izmislil Mark Forti, ki rad straši ljudi. Nedvomno zna njegova korporacija William Mark kovati plišasto železo, dokler je vroče, saj poleg nebroja pozlobljenih živalskih vrst prodajajo še posebne različice strašljivih pliškotov; ene se zlobno zarežijo s stisnjenimi zobmi, druge pokažejo jezik, tretje hkrati zaškilijo in razkrijejo neurejeno zobovje, četrte pa so kot obesek za ključe pomanjšane različice izvornih. Več
-
| foto: Igor Škafar
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Kultura | Ulice
-
Lara Paukovič | foto: Uroš Abram
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Kultura | Portret
Ustvarja na Obali, daleč stran od mestnega vrveža, v idiličnem okolju vasi Truške pri Kopru. Del hiše je atelje, kamor se lahko po navdih ali k slikanju umakne kadarkoli v dnevu – pravi pa, da najraje dela pozno zvečer, ko se dogajanje okoli njega umiri in ko ga ne kličejo več službena ali domača opravila. Skorajda idealne razmere za umetnika samotarja; a kljub temu je slikar Simon Kocjančič (1979) v tesnem stiku z dogajanjem na svojem področju. Pogosto obiskuje razstave in se povezuje z drugimi umetniki, kar nekaj skupinskih in samostojnih razstav pa ima za seboj tudi sam. Razstavljati je začel v manjših galerijah na Obali, prvič pa je glasneje opozoril nase, ko je leta 2015 razstavljal v Hiši kulture v Pivki. Sledili sta razstavi v Galeriji P74 v Ljubljani in v Galeriji Alkatraz, lani pa je imel samostojno razstavo z naslovom Nikoli ne vem v Ravnikar Gallery Space v Ljubljani. Naslov te razstave opisuje njegov umetniški credo nasploh: nič ni točno določeno. Z drugimi besedami: nikoli ne vemo zagotovo, kaj je na sliki, kajti Kocjančič svoje spomine, občutke, pa tudi predmete stvarnega sveta, ki se mu zdijo zanimivi, preobraža v abstraktne entitete. A zakaj bi sploh morali vedeti? »Današnja družba gre v nasprotno smer: toliko podatkov imamo, toliko vsega, vse hočemo vedeti, tudi umetna inteligenca se vse bolj razvija. Toda zdi se mi, da je to, da nečesa ne veš, z nekega vidika lahko pozitivno,« razmišlja umetnik. Tudi barve rad zmeša tako, da jih tisti, ki opazuje njegove slike, ne zna poimenovati – gre za belo ali odtenek modre? »Kot me v resničnem življenju zanimajo različne nianse oziroma faze med točno določenimi mejami, imam pri izbiri barve ravno tako raje vmesne odtenke. Nedorečenost je tisto, kar me privlači – konec koncev situacije nikoli niso črno-bele. Niti osebe niso, vsi imamo različne plasti. Poleg tega je v sodobnem slikarstvu zelo težko govoriti o nekih klasičnih barvnih kombinacijah oziroma o tem, katera barvna kombinacija je bolj in katera manj primerna. Enako, kot je težko govoriti o primernosti motiva: danes je motiv lahko čisto vse.« Več
-
19. 3. 2020 | Kultura
Tudi na Dunaju so kulturne ustanove zaradi epidemije koronavirusa do nadaljnjega zaprte, vendar ljubitelji kulture zato ne bodo ostali prikrajšani. Nekatere od njih so namreč na spletu pripravile vodene oglede razstav, zbirk in muzejskih sob, koncerte in predstave. Tako si je kar iz domačega naslonjača možno ogledati cesarsko grobnico v kapucinski cerkvi, kjer so pokopani Habsburžani, dela Egona Schieleja v Leopoldovem muzeju ali znamenito galerijo Albertina, ki hrani eno največjih in najpomembnejših umetniških zbirk od gotike do sodobnosti na svetu. Več
-
19. 3. 2020 | Kultura
Lutkovne in gledališke predstave na spletu
Lutkovno gledališče Maribor je v sodelovanju s Televizijo Maribor omogočili ogled lutkovnih predstav na spletu. Posnetki kar desetih predstav Lutkovnega gledališča Maribor so od 16. marca dalje dostopni v arhivu MMC RTV Slovenija. V gledališču Glej pa bodo do nadaljnjega ponujali ogled predstav iz Glejevega arhiva. Več
-
19. 3. 2020 | Kultura
TV napovednik od četrtka do nedelje
V času pandemije koronavirusa, ko smo pristali v samoizolaciji in imamo več časa za spremljanje televizije, smo za vas izbrali nekaj filmov in oddaj, ki jih ne smete zamuditi. Več
-
V 55. letu starosti je umrl igralec Peter Musevski, so za STA potrdili v Prešernovem gledališču Kranj, kjer je bil od leta 2003 član ansambla. Uveljavil se je kot izrazito karakterni igralec, velja tudi za enega najbolj cenjenih slovenskih filmskih igralcev. Nastopil je tudi v filmu Kruh in mleko, ki je prejel zlatega leva prihodnosti v Benetkah, trenutno pa ga lahko na TV Slovenija spremljate v nadaljevanki V imenu ljudstva (v nedeljo bodo predvajali zadnji del serije). Več
Iskanje brez piškotkov ni možno
