• Matej Bogataj

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Knjiga

    Dušan Jelinčič: Tržaške prikazni

    Dušan Jelinčič (rojen leta 1953) je tržaški alpinist, novinar, pisatelj, esejist, prevajalec z dovolj obširnim opusom, ki sega od na streho sveta postavljene kriminalke Umor pod K2 do gorniških potopisov Kam gre veter, ko ne piha, vmes je literarizacija lokalne mitologije in bajeslovja Bela dama devinska, v eksotične kraje je postavljena tudi zgodba o psu vojne, plačancu v romanu Nocoj bom ubil Chomskega. S Tržaškimi prikaznimi se vrača na domači teren in uvrtava malo v lastne spomine, malo v kolektivni spomin in preteklost mesta v zalivu. Več

  • Pia Nikolič

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Kultura

    Srečno-nesrečni konec

    Ta teden v Ljubljani poteka že osmi mednarodni festival stripa Tinta. Festival, ki je bil sprva poimenovan Stripolisfest, je iz očitnih razlogov letos nekoliko okrnjen. Pandemija je odnesla gostovanje velikana francoskega stripa Lewisa Trondheima, ki si pri svojih astmatičnih 55 letih ni upal tvegati. Vseeno je v Ljubljano prišla njegova vrstnica in rojakinja Anne Baraou, ki je s svojim delovanjem močno vplivala na francosko – predvsem neodvisno – stripovsko založniško sceno, za katero velja, da je ena od treh največjih na svetu. Anne Baraou je stripovska scenaristka in se po navadi ne znajde pod žarometi, saj so ti usmerjeni predvsem v risarje. Tokrat je bilo drugače. Ljubljanski stripovski teden je bil v celoti zaznamovan z njo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film

    The Boys in the Band

    William Wyler je leta 1961, dve leti po Ben-Huru, posnel Obrekovanje (The Children’s Hour), kontroverzni film s happy endom: neka deklica dve učiteljici, Karen (Audrey Hepburn) in Martho (Shirley MacLaine), obtoži, da sta lezbijki. To naj bi bilo le obrekovanje (deklica se jima hoče le maščevati ipd.), a se izkaže, da je Martha res lezbijka – ker pa tega razkritja, tega pritiska in te »sramote« ne prenese, se na koncu obesi. Razumete, ne: sama si sodi! Prizna, da je grešila! Zato se »umakne«, s čimer Karen omogoči, da z možatim Jamesom Garnerjem zaživi »normalno« življenje. Več

  • Izak Košir

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Dogodki

    Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu, Narodna galerija, Ljubljana

    Narodna galerija je lani gostovala na Praškem gradu z dobro obiskano razstavo Slovenski impresionisti in njihov čas, zdaj pa so ji Čehi vrnili težko pričakovani obisk z imenitnimi deli iz zbirke Pinakoteke Praškega gradu. V Ljubljani bo do začetka prihodnjega leta na ogled več kot petdeset del Tiziana, Paola Veroneseja, Rubensa, Tintoretta in drugih zgodnjih nizozemskih, flamskih, nemških in italijanskih slikarjev, ki so jih v svoji zbirki hranili strasten zbiratelj, cesar Rudolf II., in njegovi nasledniki. Galerija slik Praškega gradu sodi med redke primere umetniških zbirk v Evropi, ki kontinuirano obstajajo že vrsto stoletij in so se ohranile vse do danes. Več

  • Stanka Prodnik

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Kultura  |  TV

    Načrtno pozabljeno desetletje

    Robert Botteri je seveda član uredništva Mladine, v času osamosvajanja je bil glavni urednik, danes je kreativni direktor, zato se bomo izognili direktnemu hvaljenju njegovega nastopa v oddaji Intervju, ki jo je vodila Ksenija Horvat. Osredotočili se bomo na to, kaj je naredila Ksenija Horvat s tem pogovorom in kako pomembno je to njeno dejanje. Robert Botteri bi namreč prejkone ostal tiha priča dogajanja v drugi polovici osemdesetih in v začetku devetdesetih, če se ne bi Horvatova odločila, da ga povabi v oddajo. Za zgodovino bi ostala zamolčana tudi usoda njegovega očeta, ki je zaradi novinarskega dela svojega sina izgubil službo in bil več mesecev zadrževan v vojašnici. Več

  • Saša Eržen

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Hudo

    Darkerska penina

    Zlati in srebrni se po novem pridružuje še darkerska. Govorimo o novi radgonski penini, ki je ustvarjena v popolni temi in katere uživanje prav tako priporočajo v odsotnosti kakršnekoli svetlobe. Untouched by light, nedotaknjena od svetlobe, kot pravi njeno ime, je kot nalašč za temne čase. Celoten proces obdelave grozdja in izdelave penine poteka v popolni temi, ob pomoči očal za nočni vid. Grozdje oberejo v temni noči brez mesečine. Penina nekaj let zori v temni vinski kleti, najprej v sodih, dokler je v temi ne pretočijo v temne steklenice, ki jih nato tudi obračajo v temi in na koncu vakuumsko zaprejo v nepredušne vrečke iz temne folije. Vsega naj bi bila kriva profesorica Ann C. Noble iz Kalifornije, ki v svojih raziskavah ugotavlja, da tudi kratkotrajna izpostavljenost penin in belih vin svetlobi – naj bo ta naravna ali umetna – vpliva na spremembo okusa oziroma ga pokvari tako, da okrni okus citrusov, pojača pa arome kuhanega zelja, gum in mokrega psa. Penina je sicer izdelana iz chardonnaya, po klasični metodi s fermentacijo v steklenici. Trenutno je na prodaj omejena količina steklenic prve polnitve letnika 2016. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Ulice

    Lucija 

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Portret

    Alja Horvat, ilustratorka, ki jo je revija Forbes uvrstila med najobetavnejše umetnike

    Alja Horvat je 23-letna Mariborčanka, ki se je letos znašla na prestižni lestvici revije Forbes 30 under 30 – Europe (30 pod 30 – Evropa). Ta znotraj različnih kategorij vsako leto opozori na trideset najvidnejših posameznikov iz vseh koncev Evrope. Horvatova je uvrščena v razdelek umetnost in kultura, kjer ji družbo med drugim dela angleška manekenka in igralka Cara Delevingne, hkrati pa je pristala tudi v kategoriji »najmlajši« skupaj s sorojakom Luko Dončićem ter mlado švedsko okoljsko aktivistko Greto Thunberg. Več

  • DK, STA

    8. 10. 2020  |  Kultura

    VIDEO: Kdo je ustavil slovenski film?

    Slovenske filmske produkcije že mesece čakajo na izplačila za opravljeno delo. Filmski ustvarjalci, samostojni podjetniki, podjetja itd. čakajo na plačilo za svoje delo, ki so ga nekateri opravili še v lanskem letu. Gre za projekte iz prejšnjih let, zastoj pa ni povezan s korona krizo.  Več

  • Damjana Kolar

    8. 10. 2020  |  Kultura

    Premiera tedna: Moj mož

    Na Velikem odru SNG Drama Ljubljana bo 8., 9. in 10. oktobra premiera drame Moj mož ene najvidnejših makedonskih pisateljic Rumene Bužarovske po zbirkah kratkih zgodb Moj mož in Nikamor ne grem. Uprizoritev pripoveduje, diha, kriči in šepeta skozi intimne in hkrati surovo realistične pripovedi devetih igralk. Po besedah režiserke Ivane Djilas so teme, ki se jih v svojih delih loteva Bužarovska, in človeške lastnosti, na katere opozarja, univerzalne – neiskrenost, pomanjkanje komunikacije, zavist in ljubosumje, patriarhalnost. Več

  • Uredništvo

    7. 10. 2020  |  Kultura

    V Mariboru največji festival stop animacije v Evropi 

    Od 8. do 11. oktobra bo v Mariboru potekal 10. Mednarodni filmski festival stop animacije StopTrik, največji tovrstni festival v Evropi. Osrednje prizorišče bo Vetrinjski dvor, dogajalo pa se bo tudi v GT22 in Lutkovnem gledališču Maribor. Vse festivalske filmske projekcije so brezplačne. Letošnji program je zasnovan po navdihu intelektualnega in umetniškega eksperimenta umetnika Theodoreja Usheva. V Manifestu A-Z (Animacija kot orožje) je Ushev imenoval najbolj nevarne družbene grožnje oz. anti-vrednote in trdil, da jih lahko umetnost animacije premaga.  Več

  • DK, STA

    6. 10. 2020  |  Kultura

    Začenja se 23. FSF

    V ljubljanskem Kinu Komuna bo danes ob 20.00 otvoritev 23. Festivala slovenskega filma s premiero dokumentarno-igranega filma Antigona - kako si upamo! v režiji Janija Severja, ki je nastal po motivih drame Slavoja Žižka Trojno življenje Antigone. Festival bo v hibridni različici potekal do nedelje, ko bodo znani dobitniki vesen, vmes pa bodo v tekmovalnem programu prikazali 51 filmov. Več

  • DK, STA

    6. 10. 2020  |  Kultura

    V soboto odprtje razstave o Fridi Kahlo

    V razstavišču Fabbrica del Vapore v Milanu bodo 10. oktobra odprli razstavo, posvečeno legendarni mehiški slikarki Fridi Kahlo (1907-1954). Razstava z naslovom Frida Kahlo - Kaos znotraj bo obiskovalcem ponudila posebno izkušnjo, senzorialno popotovanje po življenju, delu in duhovnosti umetnice, piše italijanska tiskovna agencija Ansa. Na razstavi bodo obiskovalci lahko vstopili v prostore, v katerih je Frida Kahlo prebila veliko časa - znamenito Caso Azul ter njeno spalnico, studio, v katerem je ustvarjala, in na njen vrt. Več

  • Damjana Kolar

    5. 10. 2020  |  Kultura

    Tedenski napovednik kulturnih dogodkov

    Priporočamo gostovanje skupine Carolyn Carlson Company s predstavo Otoki (Islands), 23. Festival slovenskega filma, premiero lutkovne predstave Tihožitje v režiji Tina Grabnarja, Festival stripa Tinta, pregledno razstavo Ali ima prihdnost ponovitev? Interier 1990-2015, premiero predstave Moj mož makedonske avtorice Rumene Bužarovske v režiji Ivane Djilas, koncert domače skupine Better. Več

  • Damjana Kolar

    4. 10. 2020  |  Kultura

    Razstava tedna: Roževina zgodovine 

    V Galeriji Škuc Ljubljana bodo 8. oktobra ob 19.00 v okviru festivala Mesto žensk odprli mednarodno skupinsko razstavo Roževina zgodovine z vodstvom Suze Husse, članice sodelovalne platforme N*A*I*L*S hacks*facts*fictions v slogu pogovora v salonu za nego nohtov. Ob 20.00 sledi performativno branje Jinran Ha in Johanne Käthe Michel, ki bosta obiskovalke in obiskovalce  povabili, da zavzamejo vlogo predmetov in naglas berejo scenarij Pogovorov predmetov/Komische Fragmente. S skeniranjem etikete lika (predmeta) bodo prenesli njegov scenarij na svoj telefon, nato pa igrali vloge, ki predstavljajo ali govorijo o različnih biopolitičnih in družbenih pozicijah. Kuratorka razstave: Katja Kobolt. Več

  • Uredništvo

    4. 10. 2020  |  Kultura

    Nedeljska poezija #34

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih dveh letih. Tokrat pesem Ade Škerl iz zbirke Speči metulji. Več

  • Uredništvo

    3. 10. 2020  |  Kultura

    Nov pogled na podeželje

    Na gradu Grad v Krajnskem parku Goričko je še danes in jutri na ogled razstava Goričko: nov pogled na podeželje, sobivanje arhitekture in krajine, na kateri so predstavljena dela študentov arhitekture treh univerz in petih mentorjev. V šolskem letu 2019/20 so Tehnična univerza v Gradcu, Univerza v Ljubljani in Tehnična univerza na Dunaju preučevale možne načine bivanja in dela na podeželju. Za raziskovanje teme gradnje na podeželju so izbrale regijo v okolici Krajinskega parka Goričko. Področje na slovenski severni meji je povečini rahlo hribovito in nepozidano, prevladujejo pa osamljene kmetije. Slednje so po večini majhne, vasi pa je prizadelo odseljevanje prebivalstva. Več

  • Damjana Kolar

    3. 10. 2020  |  Kultura

    Film tedna: Oče

    V Cankarjevem domu v Ljubljani bo 7. oktobra ob 20.30 slovenska premiera mednarodne koprodukcije Oče v režiji Srdana Golubovića. Film je na letošnjem 70. Berlinalu v sekciji Panorama prejel nagradi občinstva in ekumenske žirije. Srbski režiser Srdan Golubović je tudi letošnji prejemnik nagrade Darko Bratina in osrednji gost festivala Poklon viziji. Po projekciji bo sledil pogovor z režiserjem, ki ga bo vodila Patricija Maličev. Več

  • Lara Paukovič

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura

    Še več knjig moških, ki so jih izdali moški

    Pred kratkim je izšel prvi letnik knjig iz zbirke Klasična Beletrina, ki prinaša izbor klasičnih del v novih prevodih in z novimi spremnimi besedami. Skupno bo knjig 25, toda med njimi sta samo dve deli avtoric, Selme Lagerlöf in George Eliot. Novi prevodi klasikov so dobrodošli – a kako je mogoče, da se sodobni izbor klasike bolj malo razlikuje od tistega iz, denimo, šestdesetih in sedemdesetih let, ko se je v kultno zbirko Sto romanov uvrstilo le pet avtoric? Več

  • Gregor Kocijančič

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    Deftones: Ohms

    Ameriški alt-metalski veterani, ki letos praznujejo že dvajseto obletnico izida plošče White Pony – svojega komercialnega preboja –, so suvereno prestali preizkus časa. Ne zgolj, da se je njihova diskografija postarala kot dobro vino; z enajsto ploščo dokazujejo, da še vedno premorejo ravno toliko ustvarjalnega elana kot pri prvih korakih. Album Ohms odlikujejo udarni rafali bobnov in težkokategorni sludgerski rifi, ki so zaznamovali bendova najboljša dela, najopaznejši element pa je jasno dramatična melanholičnost pevca China Morena, ki ponovno navduši z neverjetnim razponom glasu. Več

  • Borka

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    Public Enemy: What You Gonna Do When The Grid Goes Down?

    Ali starčevska, (politično) najglasnejša rap skupina osemdesetih let sploh še zmore dvigniti glas leta 2020? Ja! Petnajsti album javnega sovražnika številka ena pomeni vrnitev k matični založbi Def Jam, je pa hkrati tudi nekakšna velika veteranska zabava, saj se modrecu Chucku D-ju in nergaču Flavorju Flavu pridruži nagnetena druščina starejših občanov. Pofočkajo se Mike D in Ad-Rock iz trojca Beastie Boys, Ice-T, George Clinton, Nas, Black Thought, DJ Premier, Run-DMC ... What You Gonna Do ... je plošček dostojnega hrupa, neprekinjenega gruva, nujne kritike in zmerne nostalgije. Praznik starega, a ne povsem zastarelega hiphopa, ki precej stavi na staro slavo, a doda tudi kaj aktualnega. In predvsem tu in tam udari po glavi. Več

  • Jaša Bužinel 

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    Tschimy: Human OS

    Ima sodobni slovenski pop končno svojega Franka Oceana? Prvenec mladega kantavtorja in producenta, ki je doslej ustvarjal v polju trapa in se razvijal kot vokalist, na domačo sceno prinaša svežino. Produkcije, zmes emotivnega popa, seksapilnega R & B-ja in nostalgičnega neo-soula, so preprosto izvrstne. Njegov božajoči žametni glas pa je eden prepoznavnejših domačih vokalov zadnjih let. Težko te pustijo hladnega tudi zapomnljivi ljubezenski verzi v slovenščini, ki se ti hitro usidrajo v ušesa in te spremljajo skozi dan. Poskusi poslušati komad Hera, ne da bi ga nato predvajal vsaj še dvakrat. Human OS je izdaja, ki brbotajočo slovensko sobno ustvarjalnost vpenja v srednji tok globalnega popa. Eden presežkov letošnjega leta. Več

  • Gregor Kocijančič

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Plošča

    Joji: Nectar

    Svojevrsten fenomen sodobne glasbene produkcije, ki zgovorno priča o duhu časa, je priljubljenost muzike, ki jo ustvarjajo tako imenovani youtubarji. Gre za spletne nastopače, ki milijonsko občinstvo kratkočasijo predvsem z govoričenjem in duhovičenjem pred spletnimi kamerami, nekateri pa enormne baze spletnih sledilcev izkoristijo tudi za to, da jim poleg vsakodnevnih videovsebin prodajajo še svojo avtorsko glasbo, ki je večinoma, milo rečeno, generična, pogosto pa tudi skoraj neposlušljiva. Najopaznejša izjema med takšnimi izvajalci je George Miller oziroma Joji, pevec in producent japonsko-avstralskih korenin, ki se je v nekaj letih iz spletnega komika prelevil v avtorja prefinjenih pop skladb, pri katerih lahko brez težav odmislimo njegovo youtubarsko zgodovino in jih obravnavamo kot dela polnopravnega glasbenika. Več

  • Bernard Nežmah

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Knjiga

    Aleš Berge: Breze

    Ljubitelj breze se bo na koncu samo čudil naslovu knjige, ki jo je avtor napisal v času karantene. Slaba dva meseca je v hiški na Gorenjskem bival večinoma sam, po več dni spregovoril le stavek pri nakupu nujnega živeža. Več

  • Matej Bogataj

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Knjiga

    J. G. Ballard: Potopljeni svet

    Britanski pisatelj, esejist in satirik J. G. Ballard (1930–2009) je pisec za današnje čase. V Suši piše o postopnem izginjanju vode in zato do človeka neprijazni, devastirani puščavski krajini. V Stolpnici o skupnosti, ki se zapre pred svetom in zaradi hormonalne prenapetosti posameznikov, ki se vidijo kot vodilni, počasi drsi proti regresiji in predcivilizacijskemu. V Kristalnem svetu se zaradi antimaterije in podvajanja galaksije zgodi napredujoča kristalizacija, ki se ji eni umikajo – za druge je obet večnosti, všečna in trajnostna oblika obstoja. Potopljeni svet pa govori o povodnji svetovnih razmer, o povečanem delovanju Sonca, zaradi katerega se topi permafrost in scvrknejo ledeniki, da je življenje mogoče samo na polih, kjer zaradi kota oziroma odboja sončnih žarkov vročina ni nevzdržna. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura

    Umetnina namesto novih čevljev

    Sprehajalec, ki ga je med pohajkovanjem po deževni Ljubljani prejšnji petek zvečer, takoj po protivladnih protestih, zaneslo v pasažo Nebotičnika, se je komaj prebil na drugo stran. Podhod, ki se vije pod nekdaj najvišjo stavbo na Balkanu, so napolnili obiskovalci odprtja razstave Dom in svet, ki se je začela v vitrini pri vhodu s Štefanove ulice in končala v Galeriji Kos. V galerijskem prostoru si je lahko razstavo v skladu s priporočili NIJZ ogledovalo le šest ljudi hkrati, zato so tisti, željni vstopa, z masko na obrazu tudi po petnajst ali dvajset minut potrpežljivo stali v vrsti, česar smo morda vajeni v tujini, ko čakamo na vstop v pomembne kulturne ustanove, kot sta denimo Louvre v Parizu in MoMA v New Yorku, doma pa malo manj. Zato je bilo tokrat toliko lepše opazovati, kako so se ljudje kljub muhastemu vremenu in zavedanju, da si bo treba umetnine ogledovati z masko, nagnetli v podhod, željni umetnosti – ki je tokrat tudi naprodaj. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

    Sinonimi

    Tale briljantni izraelski film sem že recenziral, ko ga je vrtel Kinodvor, zato bi rad zdaj – v teh težkih časih za kino – opozoril, da prihaja tudi v Kolosej. Yoav (Tom Mercier), nekdanji izraelski vojak, pride v Pariz, da bi zamenjal svojo identiteto, skovano v državi nacionalne varnosti, a ugotovi, da so vse identitete v nekem smislu vojne in da te nobena ne osvobodi – vse so visoko intenzivni produkti nasilja, bojev, represije, konfliktov, protislovij, obsedenosti, črno-belih binarnosti, nacionalnih patologij, šovinizma, nestrpnosti in marseljez. Sinonimi so polemična novovalovska Polnoč v Parizu v času pornifikacije identitetnih politik, globalnih selitev in begunskih kriz. (Kolosej) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

    Bog obstaja, ime ji je Petrunija

    Film Bog obstaja, ime ji je Petrunija, ki ga je posnela pri nas kar dobro uveljavljena makedonska režiserka Teona Strugar Mitevska (Ženska, ki si je otrla solze, Sem iz Titovega Velesa), pokaže, kako se v patriarhalnem, pobožnem, antifeminističnem Štipu vsi moški, s policijo vred, besno in krdelsko zapodijo za Petrunijo (Zorica Nusheva), brezposelno zgodovinarko, ki se na lastno pest udeleži letnega rituala (zimski skok v ledeno reko, kjer je treba ujeti leseni križ), pri katerem lahko sodelujejo le moški. To, da jo zaprejo, pa četudi ni kršila nobenega zakona, govori o tem, kako močni so virtualni, nenapisani patriarhalni zakoni. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

    Mignonnes

    Ker filmi o otroški seksualnosti vedno dvignejo prah, še posebej na desnici, ne preseneča, da je tale francoski film sprožil pozive k bojkotu Netflixa (film ima na IMDB-ju oceno 2,7!), toda vse skupaj je daleč od kake pedofilske pornografije, saj se vključimo le v življenje Amy (Fathia Youssouf Abdillah), 11-letne Francozinje senegalskega rodu, male, radovedne, furijaste upornice, ki jo grabi puberteta, za njeno »dušo« pa se stepeta islamska tradicija, ki od ženske pričakuje zadržanost in zakritost, in zahodni modernizem, ki se ji zdi sprejemljivejši, zato se pridruži šolski multikulti plesni skupini Mignonnes, ki pomeni skok v »neznano« – v kulturo slave, kompetitivnost, dokapitalizacijo telesa, žensko »mistiko« in seksualizacijo. Na ta dva načina nastane ženska. Je to vse, se verjetno sprašuje Amy, ki bi sama poklicala odvetnika, če bi se ji tole zdelo pedofilsko. (Netflix) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

    Troli na svetovni turneji

    Sodobni animirani filmi slavijo drugačnost in raznolikost, Troli na svetovni turneji – poskočno, kinetično, hiperaktivno, džuboksovsko nadaljevanje hita o plastičnih igračah z bujnimi, štrlečimi, gozdnimi, bartonfinkovskimi, eraserheadskimi pričeskami – pa opevanju drugačnosti in raznolikosti (»Če zanikamo razlike, ki so med nami, zanikamo resnico o sebi«) najdejo nov kontekst: glasbene žanre. Več