-
24. 1. 2023 | Kultura
Umetna inteligenca kot orodja izključitve
V Projektnem prostoru Aksioma bo od 25. januarja do 24. februarja na ogled projekt Sanele Jahić z naslovom Pogled od nikoder, ki raziskuje, kako je družbeno uporabljeno tehnološko orodje ne le neposredno prepleteno z nerazrešenimi krivicami našega trenutnega sistema, pač pa dejansko pospešuje prehod k avtoritarizmu, ki je prisoten v tehnološki industriji sami, v politiki različnih držav in institucij in v vzponu skrajno desnih političnih gibanj.
-
24. 1. 2023 | Kultura
Svetlani Makarovič bo država vrnila Prešernovo nagrado
"Na ministrstvu smo v Arhivu Slovenije preverili in ugotovili, da umetnica Svetlana Makarovič nagrade ni prevzela, tako da se ji jo v skladu z zakonom lahko izroči," je na družbenih omrežjih zapisala ministrica za kulturo Asta Vrečko.
-
21. 1. 2023 | Kultura
V Kinodvoru bo 25. januarja ob 20.00 premiera filma Alcarràs katalonske režiserke Carle Simon. Dobitnik zlatega medveda na Berlinalu predstavlja radosti in tegobe družine pridelovalcev breskev, ki se sooča z negotovo prihodnostjo. Po projekciji bo sledil pogovor z režiserko preko Zooma.
-
Beseda leta 2022 je postala gasilec. Zmagovalna beseda je na izboru ZRC SAZU prejela več kot 1000 glasov. Razglasili so tudi kretnjo leta, ki je postala Vse je v naših rokah. Izbrana je tudi pesem leta, sestavljena iz 11 finalnih besed. To je pesem brez naslova, ki se začne z besedami V sebe poglej, človek tega časa zamejskega avtorja Petra Verča.
-
Kaj lahko Brecht naredi za nas?
Kje se danes skrivajo fašizmi? Nas spet čaka temno stoletje? Kako družba postane fašistična? Na ta vprašanja dobro odgovarja Bertolt Brecht, nemški dramatik, ki pravega fašizma sploh ni doživel. Brecht je namreč Nemčijo zapustil že februarja 1933, le nekaj dni po tem, ko je oblast prevzel Adolf Hitler. Najprej je odšel na Dansko in se potem, leta 1941, umaknil v ZDA. Ves čas pregnanstva je pilil svoje vinjete o življenju v tretjem rajhu, pisal je različne prizore o spreminjanju družbe, o grobosti nacistov, o socialnih prisilah, pisal je o porajajočem se totalitarizmu, razgaljal je ideologijo. Ni torej pisal o vojni, ni pisal o iztrebljanju Judov, opisoval je zgolj družbo, ki jo je predrugačil fašizem, subtilno in postopoma.
-
03 Greedo & Free Mike: Free 03
03 Greedo, novodobna legenda zahodnoobalnega gangsta (t)rapa in nekdanji član razvpite tolpe Crips, je bil pred dobrimi štirimi leti zaradi posesti drog in strelnega orožja obsojen na dvajsetletno zaporno kazen. Če se vam bodo nekateri posnetki z njegovega najnovejšega albuma, ki ga podpisuje skupaj s producentom Free Mikom, zdeli nekoliko nizkofidelični, je to zato, ker jih je kar nekaj posnel za rešetkami, brez profesionalne studijske opreme. Novi album, ki je zato izrazito surov in poln očitnih pomanjkljivosti, za katere je precej odgovoren tudi Free Mike, lahko dojemamo kot hladno predjed za vse, kar prihaja zdaj, ko je bil pogojno izpuščen. Držimo pesti, da bo pri prihodnjih studijskih pustolovščinah moči združil s kakšnim drugim producentom.
-
Oznaka »Sun Ra Arkestra Mediterana« je hudo naivna. Čeprav gre za orkestralni ustroj ohlapno fluidnega (20+!) članstva, teatralne prezentacije, folkaško lokalnih motivov, vesoljske univerzalnosti ... Mimika vendarle pripoveduje drugačne zgodbe v drugačnem jeziku. Oziroma jezikih. V Zagrebu ustaljeni ustroj tokrat govori jezike Sredozemlja, natančneje Jadrana, artikulira pa jih v razvejenih pletenicah mogočnih aranžmajev med ljudskim in jazzom, med lokalnimi ritmičnimi vzorci in kompozicijskimi pravili kanona. Markantno prepričljiva vokalna interpretacija teče v mrtvih narečjih Istre in Dalmacije, katerih ostanke najdemo na Baretićevem Trećiću (knjiga Osmi poverjenik). Dosledna študioznost.
-
Earth: Even Hell Has Its Heroes
Kultni Dylan Carlson, vodja najpočasnejšega benda na svetu, oče drone metala in umetnik mikrofonije, je bil v formativnih letih cimer Kurta Cobaina, po njegovi smrti pa dolga leta hud heroinski odvisnik. Morda je res tragična figura zgodnje grunge scene, a tudi pionir unikatne glasbene senzibilnosti, ki je estetike začetnikov dronovskega minimalizma prevedel v svet kitarske glasbe in ustvaril metal v počasnem posnetku. Začetek leta smo dobili soundtrack, ki sta ga z bobnarko Adrienne Davies pripravila za bendov novi dokumentarni film Tudi pekel ima svoje junake – potopitveno seanso psihedelične americane, neskončnih kitarskih mikrofonij, raztegnjenih riffov in polžjega bobnanja. Muzika dolgega trajanja.
-
Producent, multiinstrumentalist, pevec in didžej Frederick John Philip Gibson, bolj znan kot Fred Again, je hiperproduktivna tovarna hitov na dveh nogah, ki se je učila od najboljših; že v najstniških letih je sodeloval s pionirjem ambientalne glasbe Brianom Enom. Čeprav danes ne šteje niti trideset let, se lahko pobaha že z dvema nominacijama za nagrado grammy in kupom pop uspešnic, ki so v zadnjih letih krasile vrh lestvice najpopularnejših skladb v Veliki Britaniji.
-
Iztok Geister: Tako imenovane stvari
Okoljski aktivisti branijo naravo pred posegi industrije in politike s čustvenim angažmajem, Geister se ji približuje. Tako da jo ogovarja, da jo prikliče z imeni. Ampak tu ne zadoščajo več emocije, temveč vednost. Torej brska po stari literaturi, kjer pri Zoisu najde ime za kragulja – golobar. Drugod pomišlja ob izrazih – plaža, nabrežje, obrežje, breg, obala, ki jih ne jemlje kot sinonime, saj se razlikujejo v potankostih. Spet drugod išče drobne razlike med pojmoma gol in nag, neporaščen vs. slečen, a tako, da besedne zveze postavi v svet ljudi, živali, rastlin in skal. Ga pritegne izpuhteli spol: čeprav je sliva ženska oblika, so marmeladi spremenili spol – namesto slivina govorijo slivova, tudi smreka ne daje smrekinega medu; toda to igrivo premišljevanje zapelje v pomensko natančnost: lipov list je generični pojem, lipin list pa utrgan z drevesa pred nami. Lov je danes samoumevno moškega spola, nekoč so poznali tudi ženski spol: ribja in ptičja lov, a s pomenskim odtenkom – ujeta žival je bila živa, torej bi jo lahko tudi izpustili.
-
Že v Rdeči kapici, prvem iz niza romanov domače avtorice Irene Svetek (1975) o problematičnem tožilcu Miu, zasvojenem s hazardom in podloženem s popivanjem, je bilo jasno, da ne gre za kriminalko, ki naj bi kot enigmatični žanr bralcu omogočala pošten, torej s preiskovalčevim sočasen vpogled v razvozlavanje kriminalnega dejanja in iskanje krivcev. Truplo umorjenega dekleta, oblečenega v rdeč plašček in nič drugega, je razkrilo še veliko več od storilca – dobili smo zapleteno zgodbo s koreninami v eni južnih regij nekdanje Jugoslavije, predvsem pa vpogled v družbeno patologijo, v paleto skoraj dosledno travmatiziranih posameznikov, ki jih po zlorabah vseh vrst v otroštvu tudi v zrelih letih goni in peha v prekoračenja, tudi krvna.
-
Zgodovinsko obdobje, v katerem je deloval arhitekt Aleksander Saša Dev (1903–1967), je bilo burno in vznemirljivo. Navkljub gospodarski krizi je v tridesetih letih 20. stoletja Maribor utripal v dinamičnem družbenem in ekonomskem ritmu. V desetih letih pred drugo svetovno vojno je Dev izdelal več kot 50 arhitekturnih projektov tudi zato, ker je imel razgledane naročnike. V Mariboru je projektiral javne zgradbe, industrijska poslopja, večstanovanjske stavbe, družinske vile, trgovske lokale, pa tudi počitniške vile na Pohorju. Gradil je svetovljansko arhitekturo in za nekaj trenutkov mesto ob Dravi rešil iz provincialnih spon.
-
Nedavno mi je prijatelj vinar priznal, da je ob delu v vinogradu na posebej čustven dan prvič poslušal najnovejšo, lani izdano ploščo zasedbe Bakalina Velika Zviezdna srebruo. Prignala ga je skoraj do solz in to na najbolj katarzičen način. Takih pričevanj ni malo. Ko sva s punco lani med vožnjo po ljubljanski obvoznici prvič slišala skladbo Mlada piesm s predhodne plošče Bakaline Velike Prvi krajec (2021), ki govori o pesmi kot o mladem dekletu, sva za pet minut popolnoma obnemela, začarana od evokativnih verzov zasedbinega tekstopisca Janija Kutina. Bližnja prijateljica, ki trenutno biva v Amsterdamu, mi je pripovedovala, kako je bila glasba Bakaline Velike v njenih očeh najpomembnejša glasba leta 2022. Morda zato, ker deluje kot nekakšna nevidna vez z domom. V Kutinovih besedilih lahko jasno vidimo brzice reke Soče, opazujemo meglice nad Migovcem, vonjamo pokošene čadrške travnike in slišimo tamkajšnjo zvočno pokrajino. Obenem pa se srečamo s temami, ki le redko najdejo mesto v popularni glasbi.
-
Federico Fellini je sredi prejšnjega stoletja posnel serijo odličnih, odmevnih filmov, ki jih je leta 1960 zaokrožilo Sladko življenje. Fellini je bil glavni, slavljen in čaščen, veljal je za genija, vsi so ga trepljali, svet je bil njegov. A kaj zdaj? Ni imel pojma. Vsi so pričakovali in terjali nekaj velikega, še večjega. V glavi mu je brbotalo. Od silnega uspeha si ni mogel opomoči. Krizi identitete in ustvarjalne domišljije je dopolnila še kriza srednjih let. In posnel je Osem in pol, film o režiserju, ki ga mučijo krize identitete, ustvarjalne domišljije in srednjih let – njegov zadnji film je bil hit, prava globalna senzacija, slavijo ga kot genija, vsi ga trepljajo in cukajo za rokav, v glavi mu brbota, vsi hočejo funt njegovega mesa, od uspeha kar ne pride in ne pride k sebi. In seveda: sprašuje se – kaj zdaj? Nima pojma. Preplavljajo ga dvomi, fantazije, sanjarije, halucinacije, spomini, non sequiturji. Ima se za umetnika, a občutek ima, da se je prodal – in da ga komercialna pričakovanja vlečejo dol. To se je zgodilo tudi mehiškemu auteurju Alejandru Gonzálezu Iñárrituju: serijo odličnih, odmevnih arty filmov sta zaokrožila dva oskarjevska filma, Birdman (ali Nepričakovana odlika nevednosti) in Povratnik. Iñárritu je bil na lepem glavni. Vsi so ga slavili. V glavi se mu je zavrtelo. Uspeh ga je paraliziral. Se je prodal Hollywoodu? Kako naj preseže Povratnika in Birdmana?
-
Soft & Quiet je grozljivka, le da so pošasti ljudje – povsem vsakdanji, prijazni, banalni ljudje. V tem primeru »mehke & tihe« ženske, metafore tistih »jeznih« žensk, ki so izvolile Trumpa. Ko se v malem mestu zberejo štiri ženske, Kim (Dana Millican), Marjorie (Eleanore Pienta), Leslie (Olivia Luccardi) in Emily (Stefanie Estes), plavolasa, modrooka učiteljica, se zdi, da so prišle na »babji žur«, a se kmalu izkaže, da so rasistke, »čiste« in »prave« Američanke, ameriške kot ameriška pita, ki jo speče Emily, »Sestre arijske enotnosti«, ki prezirajo migrante, nebelce, multikulturalizem, politično korektnost, skupnost LGBTQIA+ in gibanje #BlackLivesMatter. Imajo se za žrtve protibelske zarote. In bolj ko druga drugo podžigajo, bolj so jezne.
-
Po soncu je žalosten film o sreči. Sophie, zdaj pri dobrih tridesetih, se spominja, kako je pred dvajsetimi leti, pri enajstih (Frankie Corio), poletne počitnice z očetom (Paul Mescal), Calumom, preživela v turškem letovišču. Bilo je idilično, krasno sta se imela, stopila sta se s trenutkom, res sta uživala – bazen, morje, karaoke, pogovori, kamera, s katero sta se snemala. In sonce. Veliko sonca. Zunaj. V njima pa je bil mrak. Po malem zato, ker živita ločeno – z njeno mamo sta se razšla. Po malem zato, ker je tudi njegova nova zveza spodletela in ker mu tudi posli spodletavajo. In po malem zato, ker vso to srečo vendarle nenehno prežemajo nelagodje, napetost in tesnoba, ki jih poganja vprašanje: koliko bo še takih skupnih poletij?
-
Babilon se začne v Babilonu – na neskončni zabavi stoletja, ki se odvrti v razkošni palači sredi kalifornijske puščave, kamor se zgrnejo holivudski jet-set, njegov entourage, groupies in slon, ki se na vse to poserje. In to dobesedno. Hollywood je amfetaminski cirkus. Zabava, festival ekscesa, infantilnosti, cinizma, arogance in ničevosti, ki traja pol ure, je briljantna, virtuozna, osupljiva kombinacija spektakla in transgresivnosti – kot bi se združila Baz Luhrmann in Pier Paolo Pasolini. Veliki Gatsby v Saloju! S pridihom Dantejevega Inferna (via Harry Lachman).
-
TV komentar / Blef in beda janševikov
Valentina Plaskan, voditeljica TV Dnevnika, ki so jo predstavniki SDS pripeljali na RTV Slovenija – omenimo tu le oba propagandista Janeza Janše na začasnem delu na RTV Slovenija, Uroša Urbanijo in Ksenijo Koren –, je brez dvoma edina, ampak res edina izmed vseh Janševih kadrov, ki vsaj zbuja vtis, da razume televizijski medij, in vsaj v osnovi deluje prepričljivo. Ostalo je takšna revščina, da nam njihove nekompetentnosti in intelektualne ubornosti sploh ni treba dokazovati, začenši z Igorjem Pirkovičem in Luko Svetino.
-
20/01—18/02
-
Hišni črički so običajno naprodaj v trgovinah za male živali in so namenjeni prehrani eksotičnih ljubljenčkov, kot so kuščarji, pajki ter večje akvarijske ribe. Ker so črički dober alternativni vir beljakovin ter med drugim vsebujejo še prehranske vlaknine, kalcij in železo, pomenijo hrano prihodnosti tudi za ljudi. Evropska komisija je že pred letom odobrila uporabo zamrznjenih, posušenih ali uprašenih čričkov – in kobilic – v prehrani, a si ti niso takoj utrli poti na naše krožnike. Zdaj je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena uredba o uporabi razmaščene moke iz čričkov v prahu, ki začne veljati 24. januarja, tako da bomo po novem lahko jedli vse živo iz zmletih čričkov. Na spletu pa lahko že kupimo pražene čričke, ki jih zobamo kot prigrizek in ki so jim dodani najrazličnejši okusi – od lazanje, karija, sira, feferonov s česnom do okusa sladkorne pene, pomarančnega sladoleda in limonovih španskih vetrcev. Posebno opozorilo sicer velja za vse, ki so alergični na pršice, rake, školjke ali mehkužce, ker obstaja verjetnost, da so alergični tudi na čričke, ki vsebujejo hitin.
-
-
Petja Labović / Igralec, ki lepoto prepoznava v združevanju sakralnega in profanega
Njegovo veselje do igranja izhaja iz ljubezni do filma. Ko Petja Labović (rojen leta 1993) ne igra na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor, z nepotešljivo lakoto požira celotne opuse filmskih velemojstrov, kot je jasno vidno z njegovega računa na Letterboxdu, družabnem omrežju za filmofile, kjer beleži dobrih dva tisoč ogledanih celovečercev. Ko poskuša izslediti začetke svoje strasti do filma, se spomni, da si je v rosni mladosti z očetom v kinu Udarnik ogledal Ivanovo otroštvo (1962), celovečerni prvenec Andreja Tarkovskega. »Na smrt sem se dolgočasil, nisem zares vedel, kaj sploh gledam, a bil je dober začetek,« se spominja. Hkrati mu je žal, da se njegov rojstni kraj »po zaslugi zaprtja prostorov, kot sta Udarnik in nedavno tudi Wetrinsky, spreminja v mesto duhov«.
-
20. 1. 2023 | Kultura
Vodnik po klubskih dogodkih / REJVikend
Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas.
-
18. 1. 2023 | Kultura
Ženske / Junakinje našega vsakdana
V Galeriji Fotografija v Ljubljani bodo 23. januarja ob 18.00 odprli razstavo fotografij Mankice Kranjec z naslovom Spregledane / The Overlooked, ki v ospredje postavlja delavke in jim daje glas. Na piedestal postavlja ženske, ki skrbijo, da se naš svet v mirnem času ne ustavi, v času krize pa se ne zlomi. To so medicinske sestre, dostavljalke hrane, trgovke, učiteljice, poštarke, policistke, gasilke, čistilke, delavke v proizvodnji, šoferke in mnoge druge, ki v času različnih kriz skrbijo, da življenje nemoteno teče naprej.
-
18. 1. 2023 | Kultura
Restavratorji razkrivajo cenzuro slike
Že več mesecev se restavratorji posvečajo sliki italijanske baročne slikarke Artemisie Gentileschi z naslovom Allegoria dell'Inclinazione, da bi ponovno odkrili njeno prvotno podobo. Umetnica je delo, za katerega mnogi menijo, da je avtoportret, naslikala leta 1616 za strop galerije v Hiši Buonarroti v Firencah. Pozneje je bilo delno preslikano.
-
17. 1. 2023 | Kultura
Mrtvaški ples / Temna in toksična plat človeka
V SNG Drama Ljubljana bo v sredo, 18. januarja ob 20.00 premiera absurdistične komedije Mrtvaški ple,s švedskega dramatika in pisatelja Augusta Strindberga v režiji Eduarda Milerja. Avtorica priredbe in dramaturginja uprizoritve Žanina Mirčevska je zapisala, da Mrtvaški ples problematizira temno in toksično plat človeka, ki jo imamo vsi. "V tej toksični plati je vir/geneza vseh človeških nesreč, civilizacijskih konfliktov in katastrof. S tem tekstom nam je Strindberg dal diagnozo o vsem, kar je slabega v nas in okrog nas. Lahko ga beremo kot fenomenološko študijo človeške destruktivne narave, ki skozi sovraštvo gradi kult samopotrditve."
-
17. 1. 2023 | Kultura
Dušan Jelinčič / »O tigrovskem gibanju so pisali zgodovinarji, pisatelji pa še ne«
Tržaški pisatelj Dušan Jelinčič, dobitnik nagrade Prešernovega sklada za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca z literariziranimi spomini svojega očeta Zorka Jelinčiča, vodje tigrovcev, je v intervjuju za STA spregovoril o knjigi in svojem očetu. ki je svoj boj utemeljeval zgolj na kulturi.
-
17. 1. 2023 | Kultura
Biografski film o Amy Winehouse
Skoraj 12 let po smrti Amy Winehouse se je začela produkcija biografskega filma o življenju britanske ikone soula Amy Winehouse. Da se snemanje začenja, je na Instagramu zapisala režiserka Sam Taylor-Johnson. Objavila je tudi sliko igralke Marise Abele, ki se bo preoblekla v prepoznaven pevkin videz z visoko spetimi lasmi, tetovažami in uhani.
-
17. 1. 2023 | Kultura
Bikoborbe / »Seveda vemo za trpljenje živali, a trpijo tudi ljudje, ki so vpleteni«
Španski režiser Albert Serra se bo tokrat lotil režije dokumentarnega filma Afternoons of Solitude, v katerem bo predstavil bikoborbo s perspektive matadorja v bikoborskem ringu. Film govori o psihični bolečini bikoborcev. "Seveda vemo za trpljenje živali, a trpijo tudi ljudje, ki so vpleteni," je režiserjeve besede povzela filmska revija Variety.
-
16. 1. 2023 | Kultura
V Kinu Šiška bo danes ob 19.30 premiera uprizoritve Strah in beda Tretjega rajha nemškega dramatika Bertolda Brechta, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Kina Šiška. Predstava v režiji Sebastijana Horvata se ukvarja z vprašanji fašizma: kakšen je bil nekdaj in kako je videti danes. Dvodelna predstava v prvem delu podaja Brecthovo dramsko besedilo, v drugem delu pa ga poskuša odslikavati v sedanjosti.