John Tejada: Year of the Living Dead

Ameriški elektronski producent, ki nas že 25 let zalaga s hitro prepoznavnimi produkcijami iz vozlišč techna, tech housa, drum’n’bassa in downtempa, se na zadnjem albumu odmika od žarometov plesišč v objem domačega naslanjača. Prve mesece pandemije je Tejada izkoristil za igračkanje z novimi kosi opreme; rezultat je kolekcija osmih počasi valujočih, vseskozi sproščujočih komadov, ki izhajajo iz dediščine dub techno očakov iz skupine Basic Channel. Minimalistični ritmični pulzi in prepletajoči se eterični sintovski odmevi ustvarjajo zvočno-mentalni medprostor, v katerem se lahko izgubljamo. Estetsko nekoliko konservativen, a dobro balansiran techno album, ki se mu boste zlahka prepustili tudi večkrat zapored. Več

Lana Del Rey: Chemtrails Over the Country Club

Po grandioznem albumu Norman Fucking Rockwell! in kompilaciji poezije Violet Bent Backwards Over the Grass, ki sta bila sprejeta z zanimanjem, se mojstrica pop baladništva vrača z albumom, na katerem ponovno stavi na intimnejšo, bolj zamolklo atmosfero. Podoba, ki se izriše ob poslušanju, je lenoben pozni popoldan v kakem kalifornijskem »country clubu« (zasebnem klubu, ki ponuja razne rekreacijske in druge storitve) pod pogorjem San Gabriel, medtem ko se sončni žarki in sence oblakov borijo vsak za svojo zaplato zemlje. Blagozvočni preplet americane, folka in popa s kančkom kalifornijske melodrame deluje kot soundtrack v pop kulturi reproducirane belske ameriške idile, ki je že dolgo ni več. Več

Special Request: DJ-Kicks

Special Request je samo eden od psevdonimov, in to daleč najbolj znan, britanskega inovatorja, kultivatorja in devastatorja klubskih podijev Paula Woolforda, producenta in didžeja, ki velja za hudega poznavalca housa, techna, jungla, speed garagea, skratka vsega, kar je v britanskem prostoru kdaj pomenilo rave. Zdaj vse te sloge meša na najbolj uveljavljeni serialki didžejevskih miksov, petarde pa vleče ne le iz daljne, ampak tudi iz komajda preteklosti. Sirasti house hitiči, repetitivni electro, melodični IDM in, seveda, masivni jungle. V pričakovanem zaporedju od mehkega do mračnega. Tekoči drnec je skupek poznavalskih hitičev, ki se niso prevečkrat gulili na plesiščih, ob katerem res začnemo pogrešati klubsko okolje. Več

SBO: TRANS

Za uvod nekaj posploševanja: če v domačem prostoru primerjamo premike na področju novih popularnoglasbenih praks zadnjega desetletja – grobo rečeno na področju zastarelih togih okvirjev kitarskih muzik, klubskih izrazov in takozvane urbane glasbe r & b-ja in (t)rapa –, je nesporna ugotovitev, da po številu izvajalcev, izdelkov, malih plošč, albumov, predvsem pa videospotov količinsko, po obsegu in rasti dejavnosti nedvomno prednjači slednja. Renesansa in hiperprodukcija slovenskega videospota v postvideostopničnem obdobju poteka predvsem tu. In spet grobo rečeno se je v tem umetno začrtanem miljeju leta 2017 pojavil pankrt Smrt boga in otrok. Spletni trol, odrski kričač. Šoker, cepilec in vznemirjevalec zainteresirane javnosti. Kolektiv se je pojavil z deljeno ploščo Trake ljubezni in z videospotom za komad Tipi so pičke, ki je delil slovensko javnost vsaj toliko kot večni virus zgodovinskega revizionizma. A status skupine neresnežev, improvizatorjev, umetniških odpadnikov in ljubljanskih afteraških pohajkovalcev se je hitro začel krhati. Ustvarjanja so se lotevali vse bolj resno, dosledno in obrtniško spretno. Več

Mateja Ratej (ur.): Osebnosti slovenskega novinarstva

Po naslovu bi pričakovali obsežen leksikon z več kot sto gesli; težko si je zamisliti, da bi med osebnosti slovenskega slikarstva prišteli le dober ducat umetnikov. Toda tudi ožji izbor ima prednosti, kot je denimo bolj poglobljena predstavitev življenja in dela posameznikov. Najmočnejša plat knjige je bogata predstavitev novinark in publicistk od revije Slovenka pa do Naše žene, najbolj bizaren pa kriterij izbiranja, ki zajema le med umrlimi. Med junaki pa ni najti imen, kot so D. Slivnik (ustanovitelj Maga in Jutranjika), M. Sattler (ki je ND pripeljal prek 200 tisoč izvodov), V. Vodnik, ustanovitelj prvega slovenskega časopisa, J. Bleiweis, oče legendarnih Novic, in J. Jurčič, urednik Slovenskega naroda, ki je prakticiral svobodo tiska z največjim številom zaplemb. Knjiga preprosto izpusti akterje prvega stoletja osebnosti. Kako pa prikaže pol stoletja partijske diktature? Lahko še sprejmemo, da o teh, ki so jih zaprli in potem izločili iz časopisja, ne bo pisala, saj nimajo večjega opusa (D. Jančar, V. Blažič). Več

Tadej Golob: Virus

Če gre tradicionalna Golobova ekipa s Tarasom na čelu na ogled trupla v Gadovo peč, prestolnico cvička, potem je skoraj pričakovano, da bo plavalo namočeno v vinski kleti in da bodo zamere med vinogradniki in kletarji prvo, na kar bo ekipa pomislila. Čeprav je bil v kleti tudi migrant, ki je, ker je tujec, lahek strelovod in izgovor za vsakršne nečednosti. Več

Cosmic Sin

Tale kartonasti, ceneni, primitivni sci-fi, ki ima na IMDB-ju oceno 2,5, omenjam le zato, ker v njem igra Bruce Willis. Ali bolje rečeno: ne igra. Nič se mu namreč ne ljubi. Tako nizko je padel, da je ostal brez besed. Rekli boste: pa saj je tudi Steven Seagal padel tako nizko! Že, toda Seagal ni igral v Umri pokončno. In Šundu. A da ne bo kakega nesporazuma: to ni tako slab film, da je že kar dober – to je tako slab film, da ne bo nikoli boljši. (Amazon Prime) Več

Monster Hunter

Če se spomnite bombastične, distopične, apokaliptične filmske franšize Nevidno zlo, posnete po videoigrici, potem veste, da se je leta 2017 končala z Zadnjim poglavjem. No, zdaj se nadaljuje, le da preobražena in prenovljena, toda spet posneta po videoigrici, spet bombastična, distopična in apokaliptična, spet z Millo Jovovich, ki jo spet režira Paul W. S. Anderson. Več

Zack Snyder’s Justice League

To je Snyderjev director’s cut Snyderjeve Lige pravičnih. Zack Snyder je leta 2017 posnel Ligo pravičnih, v kateri skušajo Batman (Ben Affleck), Čudežna ženska (Gal Gadot), Flash (Ezra Miller), Aquaman (Jason Momoa) in Kiborg (Ray Fisher) oživiti Supermana (Henry Cavill) in pokončati Stepnega volka (Ciarán Hinds), intergalaktičnega zavojevalca (ki hoče sestaviti kozmično orožje za množično uničevanje), a jo je moral zaradi hčerine smrti v postprodukciji zapustiti, tako da jo je potem dosnel in dokončal Joss Whedon. Feni so bili nad Ligo pravičnih razočarani, sline pa so se jim pocedile, ko se je začelo – v duhu urbanih legend – šušljati, da obstaja tudi Snyderjeva verzija, menda popolna mojstrovina, ki je studio Warner noče prikazati. Pojavil se je ključnik #ReleaseTheSnyderCut. Nastalo je spletno gibanje, ki je terjalo: prikažite Snyderjevo verzijo! Pripravili so protestni shod. Celo zvezdniki, ki so nastopili v Ligi pravičnih, so terjali Snyderjev cut. In Warner je vložil še 70 milijonov, tako da je Snyder lahko izdelal svoj cut. Ne, Snyderjev cut prej ni obstajal. A zdaj je tu: Zack Snyder’s Justice League je film fenov, fenovski film, film, ki so si ga zaželeli feni, film, ki so ga terjali feni – film, ki je tudi videti tako, kot bi ga posneli feni. Več

The Mauritanian

Tale film o 11. septembru 2001, Guantanamu in mučenju nedolžnih je sicer pozen, že kar prepozen, toda teme se loteva s takšno polemično vnemo, takšno intenzivnostjo in takšnim angažmajem, kot bi bil posnet leta 2002 ali 2003, na vsak način pa v Bushevem prvem mandatu. Mohamedouja Oulda Slahija (Tahir Rahim), mavretanskega študenta, kmalu po 11. septembru primejo in »na črno« prepeljejo v Guantanamo, kafkovski izvensodni vzporedni svet, kjer doživi svoj Zero Dark Thirty, saj ga strahovito mučijo, trpinčijo in ponižujejo (na njem preizkusijo vse Rumsfeldove »enhanced interrogation techniques«), grozi pa mu celo smrtna kazen. Več

The United States vs. Billie Holiday

Leta 1937 ameriški senat razpravlja o zakonu, ki bi prepovedal linče črncev, a ga ne sprejme. Linč se zdi senatorjem – samim belcem – očitno sprejemljiv. Billie Holiday (Andra Day), hči prostitutke, nekdanja snažilka v bordelu, to odvratno srhljivost linča protestno stisne v pesem Strange Fruit, s katero zablesti in zaslovi. Toda bolj ko jo poje, tem nesprejemljivejša postaja, saj z njo ne užali le »belskega ponosa« in »belskega primata«, ampak tudi nacionalno varnost: Harry Anslinger (Garrett Hedlund), novi vodja Zveznega urada za mamila (Federal Bureau of Narcotics), perfidni rasist, jezni beli moški, ki trdi, da črnci in jazz kvarijo in zastrupljajo »civilizacijo«, namreč sklene, da jo bo ustavil (tako kot je J. Edgar Hoover sklenil, da bo ustavil Martina Lutherja Kinga). Podtakne ji celo tajnega agenta (Trevante Rhodes), čednega, zapeljivega črnca, ki jo – kot odvisnico, uživalko heroina – kompromitira, tako da pristane v ječi, s čimer postane prva žrtev prve vojne proti mamilom. Ameriškim oblastem se je zdela pesem o linču spornejša od samega linča. Več

Švic

Sylwia Zajac (Magdalena Koleśnik) je poljska kraljica fitnessa, motivacijska gurujka, energična spletna celebrity, »svoja najboljša verzija«, manična vplivnica s 600 tisoč instagramskimi sledilci, ki jo obožujejo, slavijo in častijo. Z njo telovadi nacija. Njen fitness je visoka maša telesa, spartakiada v času socialnih omrežij. Nenehno se snema in predvaja, nobenega selfija ne zamudi, vse deli, stalno je prižgana, neprenehoma se trži, neprestano hoče biti pod žarometom. Meje njenega ekshibicionizma so meje njenega sveta. A njen ekshibicionizem je brezmejen in viralen. Več

Črtomir Frelih, slikar in grafik, za katerega je svinčnik najmočnejše orodje

Dve lisici se srečata sredi gozda. »A se s poletnim časom tud policijska ura premakne?« vpraša prva . » Tud. Z devete na deveto,« ji odvrne druga. Lisici sta narisani s svinčnikom, imata značilna zašiljena gobčka, špičasta ušesa in košata repa. Takoj prepoznamo risarski slog uveljavljenega slikarja, grafika in profesorja za grafiko na ljubljanski Pedagoški fakulteti Črtomirja Freliha, ki je v zadnjem obdobju s svojimi lisičjimi risbami postal prava mala senzacija. Lisice domujejo na Facebooku, tam Frelih prijatelje in sledilce redno zalaga z njihovimi dogodivščinami, vendar so se že odpravile tudi v svet: razstavo lisičjih risb je imel konec oktobra v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani, pa februarja v Galeriji Domžale; izšle so v knjigi z enostavnim naslovom Lisice, nedavno jih je v nakit pretopila oblikovalka nakita Simona Bohinc. Več