-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kultura | Plošča
Tkay Maidza: Last Year Was Weird Vol. 3 EP
Le vprašanje časa je, kdaj bo Tkay Maidza, avstralska raperka in pevka zimbabvejskih korenin, iz podzemlja prodrla v mainstream. Njena glasba je popolnoma prepojena s spevnimi refreni in izjemnim občutkom za pop senzibilnost – pri številnih komadih tako zelo, da se zdi njen položaj v glasbenem undergroundu nekoliko neumesten. Z zaključkom trilogije Last Year Was Weird nadaljuje zgodbo pestrega eklekticizma – mala plošča ponuja vse od r&b-ja prek neo-soula do popa in trapa –, ki je po eni strani morda pretirano shizofren, po drugi pa vznemirljiv, saj poslušalec nikoli ne more pričakovati, v katero smer bo zavila naslednja skladba. Več
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kultura | Plošča
Dvajset let skupine Katalena prinaša njen deveti album. Eden najprepričljivejših in najdlje hrupajočih domačih gnetilcev, osvežilcev in posodobilcev ljudskega izročila se tokrat – predvidljivo – loti enega večnih motivov človeške civilizacije: kuge in na njo lepljivih tem bolezni, izolacije, solidarnosti, skrbi ... Kot zapoveduje nepisano pravilo, kolektiv tudi tokrat prepriča v kategorijah aranžiranja, tekstopisja in interpretacije. Pesmi so razkošno razdelane, melodično švigajoče in inštrumentalno bogate – toliko bolj zaradi pristavkov godalke Jelene Ždrale –, besedila sežejo do duhovito pronicljivega družbenega komentarja, vokali so suvereno konkretni. S kakšnim izjemno retro zvenečim vrinkom linije klaviatur, klarineta ali kitare. Več
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kultura | Plošča
Hobo Johnson: The Revenge of Hobo Johnson
Zgodba uspeha kalifornijskega kantavtorja je skoraj neverjetna: Hobo Johnson je viralni fenomen na družabnih omrežjih postal v času, ko je bil še brezdomec. Nenavaden slog njegovega edinstvenega spoken-word »repanja« je od samega začetka preizkušal meje dobrega okusa, a pripovedna iskrenost in pristnost trpljenja, ki ga je izražal skozi svojo glasbo, je prepričala marsikaterega glasbenega avanturista. Z novo ploščo zdaj nalašč sabotira svojo kariero: kar je bilo prej pri njegovi glasbi karizmatično, je zdaj le še pretirano melodramatično in nadležno; kar je bilo očarljivo in spevno, je zdaj razglašeno in kakofonično. Johnson je že prej močno polariziral občinstvo, z namernim trolanjem svojih poslušalcev pa bo izgubil tudi naklonjenost tistih, ki so vanj optimistično verjeli. Več
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kultura | Plošča
Vince Staples je eden tistih redkih ameriških emsijev, ki so hkrati kredibilni stebri sodobne raperske sredine in neke (manjše) pop ikone mladeži. Njegovi tehnika in vsebina rimoobračanja uživata tudi globoko spoštovanje tako stroke kot raperskih fenov, hkrati pa polni dvorane, njegovo ime je pri vrhu festivalskih plakatov, nastopa v reklamah največjega proizvajalca gazirane pijače, razvija TV-serijo za enega glavnih ponudnikov spletnega pretakanja videovsebin. Je straight edger, ki ne pije alkohola, pametnjakovič, duhovitež, ulični kronist ostrega jezika, pronicljivih in kratkih besednih zloženk, a popolnoma flegmatičnega sloga. Več
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Samo Rugelj: Na prepihu: zgodba o spremembi, krizi in novem začetku
Običajno življenjepisi obsegajo tek življenja, tokrat pa je pisec izbral eno samo leto, resda koronsko. Prednost prvega pristopa je večji izbor peripetij, ki so sol teksta, kar je očitni hendikep Rugljeve knjige, v kateri zasveti le nekaj igrivih transgresij: »retardirani« najstnik, ki se na skrivaj uči vožnje s kolesom, maščevanje nad novimi čevlji, razbita luč na sosednjem avtu. Več
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kultura | Knjiga
Vladimir Sorokin: Opričnikov dan
Opričnina je bila osebna garda Ivana IV. Groznega iz sredine 16. stoletja, politična policija, nasilna v razlaščanju višjega plemstva, popolnoma predana in brezskrupulozna v svojem delovanju v imenu in v službi carja. Sorokinu, sicer enemu bolj provokativnih sodobnih ruskih pisateljev, se zdijo pripadniki te skrajno lojalne in pohlepne garde primer vsega zaviralnega in koruptnega, nasilnega in mafijskega v ruski družbi, tudi sodobni, zato je to distopijo, postavljeno v bližnjo prihodnost, opremil z monarhijo, carjem in čudno priljubljeno carico, ki jaga mlade uniformirance; opričniki so udarna pest te monarhije, solni ekstrakt te že tako s korupcijo in mafijskimi klani in metodami presoljene zemlje. Več
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kultura | Film
Ker se bo med 16. in 24. julijem v Grossmannovem Lotmerku odvrtel 17. festival fantastičnega filma in vina, naj vam povem, katerih šest šokerjev se bo žrlo za hudega mačka, oskarja tega kultnega karnevala. Več
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kultura | Film
Črna vdova je še en dokaz, da sodobni akcijski filmi stremijo k temu, da bi bili James Bond: dogaja se na številnih lokacijah (Ohio, Kuba, Norveška, Maroko, Budimpešta ipd.), vse polno je bondovskih gadgetov, bondovskega humorja, bondovskih absurdov, bondovskih tajnih agentov in vohunov, bondovskih organizacij (S.H.I.E.L.D) in bondovskih zlikovcev, ki sanjajo o eliminaciji manjvrednih ljudi. Ironija je le v tem, da je Črna vdova, zgodba o izvoru superjunaške Črne vdove ( ja, Maščevalke), del Marvelovega kinematičnega vesolja (dogaja se med filmoma Maščevalci: Brezmejna vojna in Stotnik Amerika: Državljanska vojna), a brez skrbi – razumeli jo boste, pa četudi niste videli niti enega Marvelovega superjunaškega filma. Več
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kultura | Film
Gloria mundi, jezna proletarska telenovela, ki jo je posnel francoski levičar Robert Guédiguian (Sneg na Kilimandžaru, Mesto je mirno ipd.), je zgodba o brezčutnem izkoriščanju in prekarizaciji delovne sile. Glavna je Mathilde (Anaïs Demoustier), marsejska prodajalka brez službe za nedoločen čas, ki v prvih kadrih rodi hčerkico – v živo. Ime ji bo Gloria. Kar je precej optimistično – družine namreč ne čaka glorija. Njen mož, Nicolas (Robinson Stévenin), šofer Uberja, je ravno ostal brez dela – tekmeci, taksisti, so mu polomili roko in ukradli avto. Njuna investicija gre v nič. Sylvie, njena mati (Ariane Ascaride), tezgari kot snažilka – kjerkoli in kadarkoli, tudi ponoči, a je zaradi štrajka, ki se mu sicer ne priključi, ob delo. Richarda (Jean-Pierre Darroussin), njenega nebiološkega očeta, šoferja avtobusa, suspendirajo – ker ga med vožnjo zasačijo s telefonom. Aurore (Lola Naymark), njena mlajša sestra, pa s fantom, Brunom (Grégoire Leprince-Ringuet), fura trgovino iz druge roke, kar pomeni, da se okorišča s finančno industrijo revščine – svoje dragocenosti jima poceni prodajajo obupani, brezposelni, izžeti proletarci. Š Več
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kultura | Film
Kapitalizem je tako zapleten, da ga mali ljudje ne razumejo
Doug Jones (Brendan Fraser), masivni detroitski posrednik, leta 1954 zbere tri profije, tri male kriminalce, Curta Goynesa (Don Cheadle), nekdanjega jetnika, ki hoče nazaj svojo parcelo, Ronalda Russa (Benicio Del Toro), ciničnega, rahlo rasističnega pistolerosa, in jezikavega, primitivnega Charleyja (Kieran Culkin), ki pričakujejo, da jih bo – v slogu Hustonove Asfaltne džungle ali pa Soderberghovih Oceanovih 11 – najel za kak genialni rop, a jih – v slogu Wylerjevih Ur obupa – najame za ugrabitev družine Matta Wertza (David Harbour), računovodje avtomobilske korporacije General Motors, ali natančneje: njegovo družino – ženo (Amy Seimetz) in dva otroka (Noah Jupe in Lucy Holt) – morajo kot talko zadrževati toliko časa, da Wertz odide v službo, iz sefa vzame neke macguffinske dokumente in jim jih izroči. Več
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kultura
Leta 1955 je bila Švedska prva država na svetu, ki je v šole vpeljala obvezno spolno vzgojo, tedaj namenjeno predvsem preprečevanju neželenih nosečnosti in spolnih bolezni. To je stopnja, na kateri se žal še danes nahaja spolna vzgoja v večini izobraževalnih ustanov v Sloveniji – na Švedskem, ki velja za eno liberalnejših evropskih držav, pa se, nasprotno, vsaj zadnjih deset let trudijo s spodbujanjem šol, da v svoje programe vključujejo razprave o intimnih odnosih, enakosti med spoloma, spolnih vlogah in podobnem. Zato ni presenetljivo, da prav s Švedske prihajajo najbolj napredna dela glede spolne in feministične vzgoje mladostnic in mladostnikov. Takšna sta tudi dva risoromana, ki smo ju v zadnjih letih dobili v slovenskem prevodu; oba se na pronicljiv, iskren in duhovit način lotevata spolnosti in odnosov med spoloma. Več
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kultura | Dogodki
22/07—25/07
Več -
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kultura | TV
V ponedeljek nas je POP TV prijetno presenetila: tako v 24ur kot v 24ur zvečer so namreč pripravili analizo rezultatov nedeljskega referenduma, v oddajah so imeli goste, pobudnike referenduma, ki so si po množični podpori ljudstva to seveda tudi zaslužili, razumeli so, da je bila množica, ki se je udeležila referenduma, tako velika, da gre za prelomno odločitev, ki ima daljnosežne posledice. No, ne bomo preveč hvalili: POP TV se je odzvala, kot se odzove vsaka normalna televizija dan po tem, ko se je zgodilo, da je skoraj 50 odstotkov ljudi izrazilo svojo voljo na volišču. Več
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kultura | Hudo
V poletni pripeki nam sonce lahko služi za pripravo hrane in vretje vode: za kakršnokoli kuho na prostem je namreč kot nalašč solarna pečica, ki peče, cvre, duši, kuha v vodi ali na pari in v kateri temperatura doseže do 290 °C le s pomočjo sončnih žarkov. Ne gre za povsem novo pogruntavščino, saj naj bi prvo že leta 1767 ustvaril Horace Benedict de Saussure, aristokrat, fizik in začetnik gorništva. Osrčje pečice, ki je videti kot izdolbljen valjar, napolnimo s sestavinami, vstavimo v cev na ohišju in vse skupaj obrnemo proti soncu. Verzija, ki zadostuje za dva do tri obroke, tehta tri kilograme in na soncu v povprečju pripravi obrok v dvajsetih minutah; hrenovke skuha v pol manj, za cmarjenje kile ali več mesa pa potrebuje do eno uro. V večji lahko pripravimo štiri do šest obrokov, v prenosni, ki tehta manj kot kilogram, kuhamo za enega ali dva. Na dotik ostane vedno hladna, ne glede na to, koliko je razbeljena v notranjosti. Pečica deluje tudi, kadar je oblačno, celo v dežju in snegu, le ponoči si z njo ne moremo kaj dosti pomagati; obstaja pa hibridna različica, ki jo lahko po potrebi priklopimo na 12-voltni izvor elektrike v avtu, avtodomu ali na čolnu. Več
-
| foto: Igor Škafar
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kultura | Ulice
-
Lara Paukovič | foto: Uroš Abram
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Kultura | Portret
Mojca Širok, novinarka in pisateljica kriminalk, ki sta jo pritegnili blišč in beda Italije
Triindvajsetega maja 1992 je tožilec Giovanni Falcone z ženo pristal na letališču v Palermu. Pričakala sta ju dva avtomobila z osebnimi stražarji, da bi ju odpeljala v mesto. Toda na avtocesti je nanj prežala skupina mafijcev. Eden od njih je z daljinskim upravljalcem sprožil detonator, skrit v kanalu pod avtocesto. Ubiti so bili trije osebni stražarji, Falcone in žena pa sta umrla v bolnišnici. Dva meseca pozneje je eksploziv, skrit v avtomobilu pred blokom, ubil še Paola Borsellina, Falconejevega najtesnejšega sodelavca in naslednika, ki je šel v Palermu na obisk k materi, in njegove osebne stražarje. Za napadom je, kakopak, stala mafija. Več
-
15. 7. 2021 | Kultura
Filmski plakati zadnjih trideset let
V TAM-TAMovi plakatni galeriji Figovec v Ljubljani je do 29. julija na ogled razstava Slovenski filmski plakat 1991-2021. Plakat je prvi stik potencialne publike s filmom, povabilo k ogledu, kasneje pa opomnik za mimoidoče, po ogledu filma pa iztočnica za refleksijo. Več
-
12. 7. 2021 | Kultura
»Skupna prihodnost so skupni prostori«
Marjetica Potrč si v svojih socialno arhitekturnih projektih prizadeva vzpostavljati dobre participatorne prakse, katerih modrost je, da »ne delaš za skupnost, temveč skupaj s skupnostjo«, pravi in nadaljuje, da »zgolj tako lahko uresničiš idejo mesta, ki resnično deluje«. Beseda je tekla tudi o tem, kako se njeno delo z avtohtonimi skupnostmi križa z antropologijo, ter o tem, kaj se lahko od staroselcev naučimo na zahodu. »Svet je kot inteligenten organizem, v katerem lahko v istem času v različnih kulturah prideš do podobnih idej,« pravi in poudarja, da lahko »danes, ko se sprašujemo, kako bi lahko upočasnili neusmiljeno rast kapitala, novo znanje pridobimo zgolj tako, da presežemo svoje kulturne okvirje«. »Izmenjava znanja med znanstveniki in avtohtonimi prebivalci je pri tem ključna,« dodaja. Več
-
Na Exitu se je vsako noč zabavalo kar 40.000 obiskovalcev
Srbski festival Exit, ki je potekal med 8. in 11. julijem v Novem Sadu, je na noč privabil 40.000 obiskovalcev, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočili organizatorji. Desettisoče Evropejcev se je tako zabavalo v sloviti Petrovaradinski trdnjavi nad reko Donavo, kjer sta glasbo med drugim vrtela David Guetta in Nina Kraviz. Več
-
12. 7. 2021 | Kultura
Mala terasa sredi Ljubljane
Cankarjev dom Ljubljana
Do 27. julija
www.cd-cc.si Več -
11. 7. 2021 | Kultura
V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Mateja Krajnca iz zbirke London. Več
-
11. 7. 2021 | Kultura
»Družba generaciji, rojeni v devetdesetih, ne dovoljuje prevzemanja odgovornosti«
V besedila, ki jih piše zase in za druge glasbenike, ena izmed njih je na primer Senidah, pretaka svoje videnje sveta, zna pa tudi prepričljivo oživiti – tako v gledališču kot na filmu – like pisatelja Gorana Vojnovića. Krnetić je za Mladino spregovoril o sentimentu svoje generacije, ki ni dovolj slišana in upoštevana, četudi stopa v tretje desetletje, stanju kulture pri nas, lažni morali, gibanju #MeToo, kulturi afterpartyjev, subkulturi priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije danes, tradiciji in progresivnosti ter še čem. Več
-
10. 7. 2021 | Kultura
Od 14. julija bo v Kinodvoru na ogled film Gloria mundi režiserja Roberta Guédiguiana, ki je njegovi ženi in dolgoletni sodelavki Ariane Ascaride prinesel nagrado za najboljšo igralko na beneškem filmskem festivalu. Več
-
10. 7. 2021 | Kultura
»Dokler bo Dimitrij Rupel na čelu JAK, me ne zanima sodelovanje«
Tematiko posledic razpada Jugoslavije je pisatelj Goran Vojnović obdelal v dveh romanih, Jugoslavija, moja dežela in Figa – oba sta tako kot prvenec prejela nagrado za najboljši slovenski roman in bila postavljena na gledališki oder. A Vojnovića ne zaposlujejo le »jugo fantazme«, kot mu radi očitajo politiki z desnega pola; opozoriti velja na njegove kolumne z osvobajajočo iskrenostjo, značilno za ljudi, ki so pomirjeni s sabo. V njih je skozi leta obravnaval najrazličnejše teme, od rušenja Roga do cepljenja in novega vodstva Javne agencije za knjigo – nekaj smo jih načeli tudi v intervjuju za posebno številko Mladine, v katerem je Vojnović med drugim spregovoril o stanovanjski problematiki Ljubljančanov, zmerljivkah, ki v njegovo smer prihajajo z desnice, življenju med pandemijo, posedanju v kafičih in vladnih provokacijah. Več
-
Brez sodbe ustreljen v Gramozni jami
V Narodni galeriji bo do 3. oktobra na ogled prvi del razstave o življenju in delu vsestranskega umetnika Hinka Smrekarja. Slovenska javnost ga najbolj pozna po kartah za tarok, ilustracijah prvih knjižnih izdaj Ivana Cankarja in po Levstikovem Martinu Krpanu, ki je tudi prva slovenska izvirna slikanica. Več
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Kultura
Ko je ugledni slovenski politik, med drugim veleposlanik v Indiji in Nepalu v obdobju razpada Jugoslavije, veleposlanik Republike Slovenije v Washingtonu in na Dunaju, veleposlanik pri OZN v New Yorku in ustavni sodnik, danes pa upokojeni Pahorjev svetovalec za mednarodno pravo in odnose in vse glasnejši simpatizer vlade Janeza Janše dr. Ernest Petrič postal veleposlanik v ZDA, je njegova takrat osemletna hči Eva na slavnostnem sprejemu očarala Georgea in Barbaro Bush. Več
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Kultura | Plošča
Temnejša stran nekakšne jin in jang kompilacije slovenske producentske ustvarjalnosti prinaša komade dolgoletnih akterjev z obalne basovske in beat scene, med njimi dubstep mojstrov CLZ-ja in FLO-ja, Kanomotisa in Rochwalda, mladega talenta Niksona, pevca in ritmoklepača Žige Murka ter hrvaškega mojstra Shaa. Večina iz sedmerice izhaja iz okvirov atmosferično napetih, včasih rejversko melanholičnih, vselej pa nizkofrekvenčno obilnih odvodov britanskih plesnih muzik, ki jih še najbolje pooseblja muzika enigmatičnega Buriala. Le Murko streže z enkratnim beatom, ki s svojimi kitarskimi vložki nosi pečat osemdesetih let. Kontemplativna elektronska muzika za trenutke hrepenenja po nečem neosvojljivem in neznanem. Več
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Kultura | Plošča
Založba in ekipa »članov« z Obale pod imenom Trite zapolnjuje vrzel med avtohtono elektronsko in hiphop produkcijo. K beri različnih EP-jev (Spiral Mind, .čunfa, Wuyanni) in kakovostni kompilaciji Herbarium zdaj dodajamo dvojno kompilacijo, ki predstavlja svetlejšo in temnejšo plat naših producentov. 8 (Light) je kompakten paket sedmih feel good poletnih štiklov s presečišča elektronike, beat scen in psevdojazza. Poleg rednih sodelavcev komade podpisujejo nibo, YGT, Toljo, Josip Klobučar in novinec Caulden. Prvovrsten odmerek mehkobnih, s soncem obsijanih sintičev, sanjavih melodij in radoživih ritmik, ki utegne polepšati marsikatero jutro in popoldne pod jadranskimi borovci ali ob čistih slovenskih rekah! Več
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Kultura | Plošča
Skrivnostno izmuzljivi londonski kolektiv SAULT se je z edinstveno namešanko afra, soula, hiphopa ... pojavil pred dvema letoma in potem nametaval album za albumom, med katerimi jih je bilo kar nekaj čislanih in so obveljali za mojstrovine. Trik uspeha popolnoma brez promocijskega pompa ni samo v gibko plesni slogovni kombinatoriki in svojstveni dostavi napevov – pogosto povsem naivnih melodij – ali v duhovito ironičnih, a ostro aktualnih besedilih. Skupina je izdolbla slog zvočne lahkotnosti, s katero se loteva resnih tem. Tudi na albumu NINE, na katerem vešče preleti teme uličnega nasilja, sistemskega rasizma, odvisnosti ... SAULT je bil s prvimi ploščami uganka sveže nevsakdanjosti, zdaj pa že dosledno in suvereno izpolnjuje pričakovanja. Več
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Kultura | Plošča
Ameriška pevka in reperka Doja Cat je utelešenje pop zvezdništva 21. stoletja: kariero je zagnala kot spletni mem, s trapastim hitom Mooo!, v katerem je z ocvrtim krompirčkom, zataknjenim v nosnice, zafrkantsko repala, da ni mačka, ampak krava. V nadaljevanju se je uveljavila z narekovanjem glasbenih trendov na platformi TikTok, s tem osvojila srca brezštevilnih plešočih zoomerjev in se nato – ko je vzpostavila zajetno bazo oboževalcev – preračunljivo preobrazila v pop divo, ki občasno tudi malo zarepa. Začetki njene ustvarjalne poti so bili prepričljivi prav zato, ker niti sebe niti svoje glasbe ni jemala preveč resno – pravzaprav ravno nasprotno –, zdaj pa snema visokoproračunske albume standardiziranih R & B in pop balad, ki so v kvazikonceptualnosti nekoliko pretenciozni, po vsebini pa se pogosto zlijejo v sivo povprečje generičnega blockbuster popa. Več
Iskanje brez piškotkov ni možno
