• Vesna Teržan

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Kultura

    O starem meščanskem stanovanju, ki v svojem ustroju skriva relikt baroka

    Miloš Kosec, arhitekt in teoretik z doktoratom londonske Univerze Birkback ter docent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, je ob koncu lanskega leta izdal zanimivo knjigo Enfilade: življenje stanovanja. Že po nekaj uvodnih straneh razloži pomen naslova: »Enfilade je osrednji baročni bivanjski motiv in pomeni sosledje prostorov, nanizanih vzdolž stavbe, z vratnimi odprtinami v ravni liniji. V dobi, ko so hodnike poznali le v samostanih in arkadnih dvoriščih, je enfilade pomenil osnovno organizacijo prvih stanovanj.« Pojem enfilade so si baročni arhitekti izposodili iz vojaške terminologije, angleški arhitekti in pisci pa iz francoščine. File v francoščini pomeni vrsta, niz ali kolona; a la file pomeni drug za drugim; enfiler pa vdeti, nizati. In ker je enfilade vezan tudi na pogled, ne le na gibanje, na pogled, ki seže skozi niz odprtih vrat v eni črti skozi ves stavbni trakt, se zdi, da naš pogled kot nitka, vdeta v niz odprtih vrat, v eni sami ravni črti zdrsne na drugi konec dvorca. Ta pogled s seboj potegne telo, gibanje in telesno doživljanje prostora.

  • Iztok Sitar

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Kultura

    Marsovska revolucija

    Nedelja, 21. oktobra 1934, je bila prav poseben dan za jugoslovanski strip. Takrat je beograjska Politika na celotni strani objavila prvih šest pasic kriminalnega stripa Detektiv X-9 Dashiella Hammetta in Alexa Raymonda, ki je samo mesec prej izhajal v ameriškem Evening Journalu. Strip je zaradi izjemnega zanimanja bralcev sprožil pravi plaz, saj so tudi drugi časopisi sledili Politikinemu zgledu in začeli na svojih straneh objavljati dnevne pasične ali tedenske celostranske stripe tujih in kasneje tudi domačih avtorjev (pri nas so lahko bralci Jutra leta 1936 brali Radijsko patrolo Eddieja Sullivana in Charlesa Schmidta).

  • Gregor Kocijančič

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    Panda Bear: Sinister Grift

    Noah Lennox na osmi plošči ponovno združuje moči s člani svojega legendarnega benda Animal Collective, a Sinister Grift ni zgolj nostalgičen reunion starih prijateljev. Panda Bear se ponovno dokaže kot mojster iskanja novih poti v znanih vzorcih, ki tokrat deluje kot naravno, izrazito beachboyevsko nadaljevanje projekta Reset (2022), pri katerem se je Lennox spajdašil z očakom neopsihedelije Petrom Kemberjem. Čeprav naslov albuma namiguje na nekaj mračnega, izdelek sije v toplih harmonijah, zimzelenih melodijah in sila ležernem, a vseeno nekoliko melanholičnem razpoloženju. To je verjetno najdostopnejša in nesporno ena od najboljših plošč v Lennoxovem obsežnem opusu, ki se kosa celo s presežki živalskega kolektiva, kot je Merriweather Post Pavillion (2009).

  • Jaša Bužinel 

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    Liamere: Re-

    Povratniški album Kaje Skrbinšek in Andija Koglota z novo zasedbo postreže z razširjeno vizijo elegantne downtempo/alt pop elektronike, ki sta jo snovala zadnjo dekado. Še vedno slišimo odmeve bristolskih triphoperjev in milenijskega radijskega downtempa (Goldpfrappov debi!), pa tudi Adelinih dramatičnih balad 007. A je muzika čutno noirovske narave zaradi prispevka benda dinamičnejša in bolj polna, pa tudi izvrstno sproducirana. Surferske kitare in otožne saks linije morda celo mežikajo Badalamentiju, nekateri komadi pa bi dejansko sodili na oder krčme Roundhouse iz Twin Peaksa. Derivativni? Malo že, a glasbeniki v igranje vlagajo dovolj osebnosti, pevkin žametni glas pa žari z dovolj patosa, da nas kupijo.

  • Borja Borka

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    Baths: Gut

    Baths je v preteklosti zastopal tisti kotiček kataloga kultne kalifornijske založbe Anticon, ki je štrlel stran od glavnine osvežilnega dotoka neodvisno neobremenjenega raperskega izraza. Sprva je vokale rezal in lepil v beatniško elektroniko, potem prestavil v plesnejše synthovske odvode (in konvencionalnejše vokalne rešitve). Na četrtem albumu sčiščeno in zvočno konkretno spet kombinira »živi« zvok (kitar in bobnov) s programiranim in sintetiziranim, za »organski šik« pa poskrbi angažiranje pravega godalnega kvarteta. Gut je popevkarski venček, začinjen z nekaj komadi za klubsko rabo, ki kombinira baladno-plesno-intenzivno, tudi v istem posnetku. Ne najbolj svež piš indie melodičnosti.

  • Gregor Kocijančič

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    Senidah: Sen i Dah

    Senidah se je v sedmih letih od silovitega preboja na sceno prelevila v absolutno velesilo regionalne glasbene industrije. To ni le pevka, to je institucija.

  • Bernard Nežmah

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Knjiga

    Edmund White: Pohajalec

    Francoski izraz flâneur, s katerim označujemo pohajkovalca, je daleč od ideje turista, ki hodi po mestu, sledeč vodiču ali vodniku. Meri na sposobnost, da hodiš brez cilja v tri dni, a ne kot mesečnik, marveč kot pozorni opazovalec, kakršen zna zreti v ljudi, ki gredo mimo, in to občuti kot najlepše preživljanje prostega časa.

  • Matej Bogataj

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Knjiga

    Slava Kurilov: Sam v oceanu: zgodba o pobegu

    V Kazahstanu rojeni Slava Kurilov (1936–1998) je sredi sedemdesetih let v bližini filipinske obale skočil s sovjetske ladje, ki je turiste brez pristanka peljala čez ekvator, ker ga je poklicalo morje. Ne le tisto, v katero je sredi noči skočil in se, oborožen z dihalko in masko in plavutmi, do bližnjega otoka prebijal tri dni in medtem marsikaj doživel, temveč morje od prej. Čeprav daleč od morja, je prebiral vse o njem, želel postati mornar, se odločil za oceanografijo in sanjal o delu na gladini in pod njo, vendar mu zaradi sestrine emigracije niso dali vizuma. Moral je pobegniti in pri tem se je zibal v valovih neurja in mrtvem morju, žarel od planktona in čudežno priplaval na filipinski otok, med začudene domorodce. Tudi zato, ker je bil zanj skok z ladje v neznano Dejanje, na katero se je pripravljal in zanj vadil dolga leta.

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film

    Flight Risk

    Ko Mel Gibson ni črtan ali pa v objemu Joeja Rogana, režira filme, kakršno je tole Letalo prekletih, ki se mu zgodi Polnočni skok, le da ne gre za road trip, temveč za izključno letalski trip, v katerega se zapletejo oportunistični charlesgrodinovski računovodja (Topher Grace), ki naj bi pričal proti nekemu mafijcu, skulirana šerifinja (Michelle Dockery), ki naj bi ga dostavila na sodišče, in odbiti, dementni pilot (Mark Wahlberg), ki skuša to – nad Aljasko – preprečiti in ki letala sploh ne zna najbolje pilotirati (in GPS ne deluje več), kar je lepa priložnost, da klavstrofobični šekspirjanski kammerspiel sreča reimaginacijo komedije Ali je pilot v letalu?. (VOD – Apple TV, Amazon Video ipd.)

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film

    Divjaki

    Da je sodobni kaotični, deregulirani, povampirjeni kapitalizem, ki se vali iz ene krize v drugo, ki ustvarja overdose odtujenosti in ki podžiga vse najslabše (nacionalizem, nativizem, rasizem, fašizem), za nove generacije tako šokanten in srhljiv, da jih dobesedno sili v aktivizem, potrjujejo tudi Divjaki, francoska stop-motion animacija, v kateri vidimo, kako neokolonialne korporacije – zaradi lukrativnega palmovega olja – na tropskem Borneu imperialistično, brutalno, neusmiljeno zlorabljajo in uničujejo naravo, deževni gozd, živali in staroselsko nomadsko prebivalstvo in kako se Kéria, 11-letna mestna deklica, napol staroselka, ki jo to zgrozi in zaprepade, prelevi v urgentno okoljsko aktivistko, tako rekoč Greto Thunberg.

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film

    Peti september

    Tale film sem že hvalil, a zdaj, ko prihaja v kino, si ne morem kaj, da ga ne bi pohvalil še enkrat, navsezadnje, zeitgeist ujame bolje kot številni drugi filmi, ki se dogajajo danes in govorijo o »sodobnih« problemih. Ko so pripadniki Črnega septembra, militantne frakcije palestinskega Fataha, 5. septembra 1972, med münchensko olimpiado, šokantno ugrabili in pobili enajst izraelskih športnikov in trenerjev, je ameriška televizijska mreža to kalvarijo ves čas neposredno prenašala – to je bil prvi neposredni prenos terorističnega napada v zgodovini. Film September 5 se prilepi na ABC-jevo ekipo, ki – pod taktirko glavnega producenta (Peter Sarsgaard), šefa operacij (Ben Chaplin), mlajšega producenta (John Magaro) in nenadoma pomembne nemške prevajalke (Leonie Benesch) – skrbi za televizijski prenos in ki niti točno ne ve, kaj se dogaja. Še več, film se zapre v studio, zato pozabite na »akcijo« ali »spektakel« – to je zgodba o povsem apolitičnih športnih novinarjih, ki so se že sprijaznili s tem, da bodo prenašali odbojko in boks, a morajo poročati o ultimativni politični drami, o srhljivi politični krizi, o veliki disrupciji. Na srečo so mojstri neposrednih prenosov.

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film

    Dahomej

    Zahodnoafriški Benin je bil nekoč Dahomej. Imel je kralje, a leta 1895 je postal francoska kolonija. Francozi so v Dahomeju v imperialnem zavojevalskem slogu pokradli sedem tisoč umetniških in kulturnih artefaktov in jih odpeljali v Francijo, s čimer so Dahomeju izbrisali zgodovino in spomin, preteklost in prihodnost. Leta 2021, dobrih 60 let po osamosvojitvi Benina, so Francozi milostno sklenili, da 26 dahomejskih artefaktov – od skulptur do prestolov – vrnejo Beninu. Ko jih v nekem pariškem muzeju pripravljajo na repatriacijo, izgledajo kot trupla v krstah – kot hladni, mrtvi objekti.

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Film

    Kaj ti je deklica

    Lucija (Jara Sofija Ostan) je še vedno devica. O spolnosti nima kake silne predstave. Golega moškega še ni videla. In tudi menstruacije še ni dobila. A stara je že 16 let. Poje v katoliškem dekliškem zboru, polnem Marij (okej, vmes se najde tudi kaka Uršula), hodi verjetno na škofijsko gimnazijo in živi v katoliški družini – med svetniki, kapelicami in Marijami. Mama (Nataša Burger), stroga, precej zadrta gospa, ji prepove šminko. In če se v filmu, ki ga gledata na TV, nepričakovano pojavi erotični prizor, takoj preklopi na drug kanal. Ko se peljeta v avtu, se napetost med njima tako stopnjuje, da bi Lucija odprla vrata in skočila ven, če bi bila Lady Bird, pa ni – Lucija je slovenska Carrie White. Kar ne pomeni, da film Kaj ti je deklica ni grozljivka – čas je namreč, da se Lucija spozna s svojim telesom. Telo je polno skrivnosti in ugank in preobratov. Zavito je v mrak in meglo, v njem stalno škripa, šumi in šepeta, nenehno mami, vabi in kliče k skoku v neznano – kaj šele telo, ki se spolno prebuja in mutira, potemtakem zaprepadeno in zakrčeno telo, ja, šokirano telo, telo v tremi.

  • Izak Košir

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    Premiera 07/03 ob 19.30

  • Stanka Prodnik

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Kultura  |  TV

    TV komentar / Uroš Slak ima prav!

    Kako predvidljivo je vse skupaj, skoraj tako kot Odmevi, kadar jih vodi Rosvita Pesek. Namreč: ko samo kdo omeni, in ta nekdo sta vedno SDS in NSi, da bi bilo treba vzeti denar nevladnim organizacijam, že mu bo Uroš Slak dal termin v oddaji 24ur zvečer. In tja bo, če je le mogoče, pripeljal še ministra za delo Luko Mesca, da bomo imeli še krivca, tega, ki nam krade iz žepa. In potem lahko ta krivec – torej po navadi Luka Mesec – še tako dokazuje, da nevladne organizacije na mesec dobijo res samo drobižek drobižka, vse skupaj na primer 10-krat manj, kot znaša na primer letni odpis davka za največjo banko v državi NLB (kar pa seveda Slaka prav nič ne moti). No, 347. ponovitev tega smo videli ta ponedeljek. In čeprav je vsakič bolj bizarno, zato ni nič manj družbeno škodljivo.

  • Saša Eržen

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Hudo

    Smučanje na travi

    Ledeniki izginjajo in zime so vse bolj zelene, zato zna smučanje na travi, ki ga je že leta 1963 iznašel Nemec Josef Kaiser kot poletni trening profesionalnih smučarjev, prej ali slej postati zimski šport. Dobri dve desetletji po iznajdbi je smučanje na travi prišlo pod okrilje FISa, mednarodne smučarske organizacije, ki ga obravnava enako kot smučanje na snegu, tako da ima panoga svoj pokal in svoje svetovno prvenstvo, pri čemer se sezona začne v maju. Pri nas šport še ni postal priljubljen ne med rekreativci ne med tekmovalci, čeprav se je že znašel v turistični ponudbi. Smuči za travnate površine so občutno krajše od tistih za sneg in višje, saj se na njih premikamo s pomočjo gosenic, po vzoru ratraka. Bojda ni prav posebej lahko, a z nekaj vaje gre. Vezi so videti kot tiste, ki smo jih sicer vajeni pri deskanju, opremo pa dopolnjujejo še pancarji in palice, enako kot pri zimski različici. Na kratkih smučeh se po travnatih strminah lahko spuščamo v kratkih rokavih in kratkih hlačah, seveda s čelado, priporočljivi pa so tudi ščitniki.

  • foto: Igor Škafar

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Ulica

    Hristijan

  • Jaša Bužinel   |  foto: Peter Fettich

    7. 3. 2025  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Portret

    mal pre mal / Bend, ki v kitarskem hrupu in ekspresivnih verzih išče katarzo

    Frišna ljubljansko-novomeška naveza je stranski produkt druženja na ljubljanskih skejtarskih vozliščih, srečevanja pod metelkovskimi odri, ljubezni do alter muzike in potrebe po samoizražanju. Kvartet v sestavi Matic Flajs (vokal in sinti, 1994), Jakob Padevski (bobni in bas, 1996), Jan Robek (bas, kitara in vokal, 1996) in Luka Demšar (kitara in bas, 1997) je začel ustvarjati aprila 2023. Že nekaj mesecev kasneje je grupa prijateljev, ki je svoje frustracije prelivala v katarzične džeme, dobila vabilo za prvi nastop. Damjan Manevski (LELEE), ki je kasneje posnel njihovo prvo izdajo, je slišal zmotno govorico, da imajo bend. In tako so res postali bend, zasluge za to pa pripisujejo predvsem lokalni sceni, v katero so tudi aktivno vpeti, saj redno obiskujejo koncerte. Debata s članoma benda balans je denimo prinesla sodelovanje z založbo ŠOP, kjer je izšel njihov prvi komad sedé. Lani septembra pa so v samozaložbi izdali svoj prvenec – spontan in nespoliran dokument svojih strastnih glasbenih seans v Bunkerju (prostoru za vaje, ki je gostil številne ljubljanske zasedbe), ki je dobil tudi lično kasetno izdajo.

  • Damjana Kolar

    7. 3. 2025  |  Kultura

    REJVikend / Vodnik po klubskih dogodkih

    Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas.

  • STA

    6. 3. 2025  |  Kultura

    Umetnice svojega posla

    V Šentjakobskem gledališču bo drevi premiera predstave Kurbe Feđe Šehovića, ki prihaja v novi, sveži interpretaciji. Pod režijo se tokrat podpisuje Jure Ivanušič. Kurbe se na oder Šentjakobskega gledališča vračajo po skoraj treh desetletjih. Šehovićeva igra z izjemno ostrino raziskuje vprašanji moči in ideologije.

  • STA

    3. 3. 2025  |  Kultura

    Začenja se festival Rdeče zore

    Od 3. do 9. marca bo potekal 26. Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore. Poleg Ljubljane bodo Rdeče zore razsvetljevale tudi štajersko prestolnico Maribor. Festival bo postregel z različnimi dogodki, kot so razstave, koncerti, filmski večeri in tradicionalni protest na mednarodni dan žensk. V okviru festivala bo 7 marca tudi podelitev bodeče neže za najbolj seksistično izjavo leta.

  • STA

    3. 3. 2025  |  Kultura

    Kateri filmi so slavili na oskarjih?

    Režiser, scenarist, montažer in producent Sean Baker je za film Anora na podelitvi v Los Angelesu prejel štiri oskarje, petega pa je filmu po svoji prvi nominaciji prinesla tudi 25-letna glavna igralka Mikey Madison. Brutalist je dobil tri oskarje, med drugim Adrian Brody za glavno moško vlogo.

  • Uredništvo

    2. 3. 2025  |  Kultura

    Neizrečena pravila, kakšne punce so pridne in kakšne niso

    "Moji starši niso bili pretirano verni, nismo veliko hodili v cerkev, vendar sem kljub temu čutila, da je mama malo obremenjena z dogmo o grešnosti in krivdi in se je na svoj način trudila, da me vzgoji v 'pridno punco'. Včasih so se vsi pretirano ukvarjali s tem, »kaj si bodo drugi mislili o nas«, in ta mehanizem vodi človekovo pozornost preveč navzven, stran od našega bistva in naše moči."

  • Damjana Kolar

    1. 3. 2025  |  Kultura

    Film tedna / Kaj ti je deklica

    V Cankarjevem domu v Ljubljani bo 3. marca ob 19.30 premiera filma Kaj ti je deklica scenaristke in režiserke Urške Djukić, ki je na 75. Berlinalu prejel nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film v uradnem tekmovalnem programu Perspektive. V prvencu skozi oči sramežljive in občutljive 16-letne Lucije raziskuje moč dekliških glasov, ki skušajo preglasiti tradicionalne ideje in patriarhalne vzorce.

  • DK

    28. 2. 2025  |  Kultura

    Prepleteni svetovi podatkovnega kapitalizma, črpanja nafte in radikalnih kolektivnih akcij

    V Mini teatru bo danes ob 20.00 premiera uprizoritve Rrose Selavy Nafta. Kot je zapisal režiser Jan Krmelj, je Nafta performativni mozaik, ki združuje postopke predavanja, dokumentarnega gledališča, zvočne instalacije in manifesta. Je zgodba o ready-madeu, imenovanem sodobnost.

  • Vanja Pirc  |  foto: Borut Krajnc

    28. 2. 2025  |  Mladina 9  |  Kultura

    »Kulturni delavci niso elita, kot jim očitajo«

    Zdenka Badovinac je nekdanja dolgoletna direktorica Moderne galerije in zagrebškega Muzeja sodobne umetnosti, zdaj pa deluje kot neodvisna kuratorka, polno vpeta v svet sodobne vizualne umetnosti na mednarodni ravni. V zadnjem času je (so)kurirala skupinski mednarodni razstavi v Čačku in Zagrebu, najnovejša v graškem Kunsthausu vrata odpira na dan izida te številke Mladine, naslednja bo jeseni v ljubljanski Moderni galeriji. Od oktobra je tudi predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada in nedavno je na proslavi ob kulturnem prazniku prvič nagovorila najširšo javnost. Njen družbenokritični govor, ki je postregel z drzno tezo, da bi Slovenija lahko postala »avantgarda na velikem odru svetovne zgodovine«, je zbudil precej pozornosti. A še skoraj več pozornosti so zbudili objemi. Prejemnike Prešernovih nagrad je namreč objela, namesto da bi se z njimi rokovala.

  • Gregor Kocijančič

    28. 2. 2025  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    Tim Hecker: Shards

    Daleč najprepričljivejša razsežnost znanstvenofantastične srhljivke Neskončni bazen (Brandon Cronenberg, 2023) je bila muzika, ki jo je podpisal mojster ambientalne glasbe Tim Hecker. Izbrane ostanke s studijskih seans, ki niso našli mesta v filmu, in še nekaj neizdanih del, ki jih je ustvaril za avstrijsko grozljivko Luzifer (Peter Brunner, 2021), je zdaj raztegnil v dramaturško premišljene aranžmaje, ki zvenijo še boljše (pa tudi izrazito bolj melodično in harmonično) kot uradni soundtrack. Čeprav je vsaka od sedmih kompozicij zgodba zase, je to celovit in koherenten izdelek, ki ne deluje zgolj kot zbirka »črepinj«, temveč kot polnopravni album z repom in glavo. Ne le da Heckerjeva filmska glasba vizualne komponente zares ne potrebuje, v tem primeru dejansko bolje deluje v osamljenem kontekstu.

  • Borja Borka

    28. 2. 2025  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    Moses Yoofee Trio: MYT

    Berlinski trojec trendovskega novojazzovskega izraza (v katerega sodi obvezna in kar zajetna merica r & b-jevske senzibilnosti) si je v zadnji petletki brez ihte, le z nastopi in eno malo ploščo zgradil zavidanja vreden fanbase. Tajming za prvenec je skoraj popoln, na njem pa strnjen povzetek preteklih praks. To je muziciranje nežnega, izjemno zračnega, nenasičenega pristopa in močno sčiščenega zvoka, ki ga lahko grobo umestimo na teren, za katerega pripravo je poskrbela atrakcija Badbadnotgood, potem ko je postala »pravi« jazzovski ustroj. Moses Yoofee Trio plete sanjavo in brez izrazitih vrhuncev v neprekinjenem gruvu fino zamaknjenih, a že skoraj vljudnih ritmov. Brezhibno in klinično snažno.

  • Jaša Bužinel

    28. 2. 2025  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    Sharon Van Etten: Sharon Van Etten & The Attachment Theory

    Ko muzičarji dosežejo plato uspešnih, od njih ne pričakujemo več inovativnosti, posebej pri eminencah, kakršna je Sharon Van Etten, katere markantni glas povezujemo s poslednjo zlato indie dobo. Mašina teče, plate se tiskajo, vstopnice prodajajo. Toda rutina ubija! Njen sedmi album z novim bendom v iskanju novih izzivov in izrazov izstopa iz familiarnih alt rock/baladnih indie tirnic. Komade z zaznavno retro patino prevevajo himničnost, glamuroznost, seksapilna hladnost, tipična za novovalovske zvoke New Yorka ob koncu sedemdesetih let. Razveseljivo pa tudi njen glas dobiva nove neslutene oblike. Poznavalcem izvornega materiala plošča najbrž ne bo odpihnila možganov, bo pa zadovoljila dosedanje fene.

  • Borja Borka

    28. 2. 2025  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    Mogwai: The Bad Fire

    Ni jih veliko, ki se v pogonu z visokimi obrati že 30 let uspešno upirajo in izogibajo zlizanosti, klišejskosti in splošni utrujenosti oznake »postrock«. Mogwai, skupina škotskih herojev, sodi v peščico ustrojev, ki so navdušili že v drugi polovici devetdesetih let in se do danes sicer držijo svoje špure, ne spreminjajo veliko in nikoli ne izvedejo resnega slogovnega preobrata ali posega, pa vendarle nekako ves čas ostajajo nad gladino – sveži, privlačni, domiselni in občasno duhoviti (sploh z naslovi posnetkov in albumov).