• Gregor Kocijančič  |  foto: Asiana Jurca Avci

    20. 6. 2025  |  Mladina 25  |  Kultura  |  Portret

    Nikson / Neeko / Producent, raper, plesalec, modni oblikovalec, ki je kljub rosnim letom najboljši beatmaker daleč naokoli

    Dvaindvajsetletni Niko Komac (rojen je leta 2003), bolj prepoznaven kot Nikson, je na naši glasbeni sceni pravi fenomen. Ker je že v zgodnjih najstniških letih zlagal izjemno čvrste, domiselne in produkcijsko vrhunske hiphop beate, po kakovosti primerljive z deli protagonistov losangeleške beats scene, se pri opisovanju mladega umetnika zdijo titule, kot sta wunderkind in veliki up, skorajda prešibke.

  • STA

    18. 6. 2025  |  Kultura

    Jadranski val

    Na vrtu Vodnikove domačije bo od 18. do 22. junija potekal festival Jadranski val, v sklopu katerega bodo predstavili ponatis Mediteranskega brevirja Predraga Matvejevića, literarni prvenec Nejca Poharja Jadran za Slovence / Slovenci na Jadranu in poletno številko revije Outsider. Pripravljajo tudi festivalsko knjigarno, koncerte in projekciji filmov.

  • STA

    18. 6. 2025  |  Kultura

    Eno od ključnih političnih sporočil tudi za današnji čas

    Kot 100. premiero novomeškega Anton Podbevšek Teatra bodo v gledališču nocoj uprizorili predstavo Življenje in časi Bertolta Brechta v režiji Matjaža Bergerja. Uprizoritev osvetljuje življenje enega najpomembnejših dramatikov in reformatorjev gledališča 20. stoletja, v osredje pa so postavili Brechtovo obdobje pregnanstva med letoma 1933 in 1949.

  • STA

    18. 6. 2025  |  Kultura

    Bo Will Smith upodobil Baracka Obamo?

    Igralec Will Smith je že upodobil Muhammada Alija in očeta sester Serene in Venus Williams. Ali bi lahko odigral tudi nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obamo, pa bi razmislil. "Vsekakor bi razmislil o vlogi predsednika Obame," je povedal v intervjuju za nemško tiskovno agencijo dpa v Londonu. Pred tem ima sicer drugačne načrte.

  • STA

    18. 6. 2025  |  Kultura

    Dostopnost vrhunske kulture / »Kakovostne glasbene vsebine želimo približati čim širšemu krogu poslušalcev«

    Na Kongresnem trgu v Ljubljani bodo zvečer odprli 37. sezono mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v stari Ljubljani. Na otvoritvenem koncertu bo nastopil Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko novega glavnega dirigenta Kahija Solomnišvilija, kot solisti se bodo predstavili najboljše članice in člani orkestra.

  • STA

    17. 6. 2025  |  Kultura

    »Nove generacije že živijo posthumanizem, antropocentrizem je spomin preteklosti«

    V galeriji Equrna bodo danes, ob 19.00 odprli razstavo Odmev prihodnosti, na kateri se bo s svojimi deli predstavilo sedem umetnic in umetnikov srednje generacije. Kot so zapisali ob razstavi, nove generacije ustvarjalcev že živijo posthumanizem, antropocentrizem je spomin preteklosti. Odzivajo se na impulze okoli sebe in to, kar prihaja, so morda odmevi prihodnosti.

  • STA

    16. 6. 2025  |  Kultura

    Film Petre Seiškar nagrajen v Mehiki

    Celovečerni dokumentarni film Gora se ne bo premaknila Petre Seliškar je na mednarodnem filmskem festivalu v mehiški Guadalajari prejel nagrado za najboljši družbeno-okoljski film. Igralka Katarina Stegnar je medtem prejela posebno omembo žirije za vlogo v filmu Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc na Balkanskem festivalu filmske režije v Beogradu.

  • Uredništvo

    16. 6. 2025  |  Kultura

    »Igralke ne želijo igrati neemancipiranih žensk«

    "V zadnjem času večkrat zasledim, da igralke ne želijo igrati neemancipiranih žensk. Tega ne razumem. Mar ni ravno umetnost tista, ki razkriva razpoke v družbeni strukturi? Mar ni naloga igralca, da se potopi tudi v nemoč, v nevednost in zatiranost? Ne zato, da bi to poveličeval, temveč da bi to osvetlil. Če bomo igrali samo tisto, kar potrjuje naše vrednote, bomo ustvarili svet brez konflikta. Umetnost pa ne išče ugodja. Išče tisto, kar je v človeku pogosto prezrto in potlačeno. Igralec zame ni ambasador vrednot, temveč je iskalec. In če se odpovemo likom, ki so šibki, ujeti in zaslepljeni, potem ustvarjamo svet iluzije, kjer obstajajo le zmagovalci. S kom ali čim pa naj se potem identificiramo? Igralec je tisti, ki sme biti vse, česar družba pogosto ne želi videti. Ne zato, da bi to poveličeval, temveč da bi razkril človeško resničnost v vsej njeni večplastnosti. "

  • STA

    16. 6. 2025  |  Kultura

    Borštnikovo srečanje / Znani so nagrajenci

    S podelitvijo nagrad se je v nedeljo v Mariboru zaključil 60. Festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadela prvakinja ljubljanske Drame Nataša Barbara Gračner, za najboljšo predstavo pa so izbrali uprizoritev Kazimir in Karolina v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega.

  • Uredništvo

    15. 6. 2025  |  Kultura

    »Vloga umetnikov je, da družbo prisilimo gledati resnico«

    "Dandanes, v sodobnem svetu, ko živimo v poplavi informacij, ko smo obkroženi z umetno inteligenco in ko vse znanje sveta nosimo v napravah v naših žepih, se zdi, da bi svet brez literature zlahka obstajal. Zato verjamem, da je literatura tista, ki ljudi lahko na neki način prisili, da preberejo o tistih problemih, ki jih sicer poznajo, pa se obnašajo, kot da ne obstajajo. Torej literatura mora, po mojem mnenju, nastavljati ogledalo družbi. Kajti vsi vemo, v kakšnem svetu živimo, vsi vemo, da se nedaleč od nas dogajajo hude vojne in celo genocid. Vemo, da je svet še vedno rasističen, homofoben, nasilen … Ampak ljudje se trudijo na vse pretege, da tega ne bi opazili in da bi se skrili pred realnostjo. Literatura nas lahko prisili to realnost uzreti."

  • Damjana Kolar

    14. 6. 2025  |  Kultura

    Film tedna / Prisiljena

    V Kinodvoru bo, 19. junija, ob 18.00 na ogled film Prisiljena režiserja Sharona Bar-Ziva, ki je bil v celoti posnet v Sloveniji, v njem pa nastopata tudi slovenski igralki Nina Rakovec in Mia Skrbinac. V psihološki drami, nastali po resničnih dogodkih, detektivka preiskuje primer uspešnega odvetnika, osumljenega, da je omamil in spolno zlorabil mlado žensko. 

  • Luka Volk  |  foto: Borut Krajnc

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Kultura

    »Ko gre za orožje, začne denar rasti na drevesih«

    Za trenutek se je že zdelo, da ne bo prispel v Slovenijo. Na zagrebškem letališču, kjer naj bi pristal z letalom, je prišlo do nenavadnega zapleta: med pristankom je na tamkajšnji travnati površini namreč nasedlo zasebno letalo, zato so morali letališče za nekaj časa zapreti za promet. »To je bila zagotovo zarota!« se je zasmejal Édouard Louis (1992), ko se nam je vendarle uspelo usesti z njim za pogovor. In res je vse skupaj zvenelo malce ironično. Enemu najvidnejših francoskih pisateljev in intelektualcev, ki je zaslovel s pisanjem o sebi in svoji družini, o odraščanju v delavskem razredu in okolju ter razrednem nasilju – je avtor knjig, kot so Spremeniti se: metoda, Kdo mi je ubil očeta, Boji in preobrazbe neke ženske ... –, je obisk pri nas skorajda preprečilo nasedlo zasebno letalo. V Ljubljani sta ga na treh različnih dogodkih ta teden gostili Založba /*cf ter Akademija za gledališče, radio, film in televizijo.

  • Borja Borka

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Plošča

    Swans: Birthing

    Bend, ki je izumil svoj žanr, večkrat, in ki v živo velja za enega najglasnejših na planetu. Dinozaver, ki s svojo težaško, intenzivno, brezkompromisno … držo uspeva v ohranjanju aktualnosti v teku obdobja debelih pet desetletij. Album Birthing pomeni zadnje poglavje zgodbe mogočne gore zvoka Swansov, saj naj bi zasedba v prihodnosti postopala ušesom bolj zmerno. Morda si prav zato da duška za še zadnji bang. In to kakšen. Mogočen, na trenutke zlovešč, ob katerem začnemo verjeti, da je za pravo umetnost treba malo trpeti. Z epsko dolžino, ki seže skoraj do dveh ur, in posnetki ekstremnega teka okoli dvajsetih minut to ni navadna poslušalska izkušnja. Maratonski ritual mariniranja v masivni gmoti zvoka.

  • Gregor Kocijančič

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Plošča

    SWAI: V Drevo

    Pod okriljem iniciative Clockwork Voltage je izšel prvenec dvojca SWAI, tandema veteranov elektronske scene Mihe Šajine (Shekuza) in Igorja Vuka (BeatMyth). To je skrbno sproducirana zbirka čvrstih techno koračnic in hipnotičnih IDM kompozicij, ki jo odlikujejo pretanjena kompleksnost večplastnih tekstur, nepredvidljivost modularnih synthov, analogna toplina in cvrčanje napsihiranih sekvenc. A ploščo bremeni pretenzija, da gre, kot je zapisano v promocijskem besedilu, za »pravo umetniško delo«, za »novi žanr«, ki mu avtorja pravita »techno poezija«. Trije od najboljših posnetkov so namreč obogateni z recitiranjem poezije priznane pesnice Ane Pepelnik, kar naj bi bila dodana vrednost, a njeni vložki ne uspejo zadihati z glasbo, temveč delujejo kot tujek.

  • Jaša Bužinel 

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Plošča

    caroline: caroline 2

    Emo post-rock/avant folk, ki s svojo krhkostjo poslušalce navsezgodaj spravlja v katarzični jok? Ni za vsakega, a neredki hvalospevi namigujejo, da je za konceptom vsaj vsebina. Londonski oktet, zadnji eksport britanske »art school« tradicije, nagovarja študente umetnosti, občutljive post-rockerje in post-internetne urbane hipije, ki radi poležavajo v parku. Njihovi izrazito fluidni, na prvi posluh »nedokončani« komorno-akustični komadi pa znajo zintrigirati tudi vse, ki imajo radi spalnični pop z akustično kitaro. Z gostovanjem soimenjakinje, alt pop ikone Caroline Polachek, namreč občutno širijo svoj domet. Mestoma sentimentalna in cmerava plošča, ki pa pritegne z aranžmajsko svežino in avtorsko brezkompromisnostjo.

  • Borja Borka

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Plošča

    Little Simz: Lotus

    Little Simz je gradila konsistentno in potrpežljivo. Prvenec je izdala pred okroglim desetletjem, prej in potem nespregledljivo nizala vse razpoložljive formate – mikstejpe, kratko-, srednje- in dolgometražce. A pravo prelomnico pomeni njen četrti, ambiciozen in baročno orkestralen album Sometimes I Might Be Introvert (2021), ki zaradi kompaktne žanrske pestrosti, zbranega maksimalizma in samozavestnega rapovskega jezika pomeni začetek nekakšnega »zrelega obdobja«. Pobral je kar nekaj nagrad (tudi prestižno mercury), mladi londonski raperki pa je z njim uspel dokončni komercialni preboj in skok na vrhove britanskih lestvic. Nadaljevanje No Thank You, ki je prišlo leto kasneje, je Simz le še potrdilo kot eno glavnih zastopnic londonske glasbene renesanse, ki se v zadnji petletki z močnim tokom preliva in meandrira med obrazci jazza, novega soula in rapa.

  • Bernard Nežmah

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Knjiga

    Parmy Olson: Prevlada / Umetna inteligenca, ChatGPT in tekma, ki bo spremenila svet

    Kako umetna inteligenca kroji poslovni svet in kako programi prevajanja in pisanja člankov napovedujejo, da bo človeška inteligenca samo še opazovalec, so vsebine, ki so fascinantne. Avtorica opisuje vzpon dveh čudežnih dečkov, Sama Altmana (1987) in Demisa Hassabisa (1976), ki stojita za najprodornejšima programoma umetne inteligence – OpenAI (Chat GTP) in DeepMind (Gemini). Kariera dveh računalniških genialcev je seveda povsem drugačna od zgodb najbogatejših slovenskih poslovnežev. Njuni uspehi namreč temeljijo na idejah svetovne teže, ki dramatično spreminjajo ustroj spletnega sveta. A tudi na posebni podjetnosti, ki se ne omejuje na službe v korporacijah, saj ju presegata s svojimi imeni, ki sta postali »trademark« védenja. Ko so Altmana odpustili pri OpenAI, se je izkazalo, da je večji od korporacije, saj je sprožil množični odpor zaposlenih, lansiral napoved, da s svojimi sodelavci prestopi k Microsoftu – in hitro so ga postavili nazaj na izvršilno funkcijo. Torej bitke med velikani tehnoloških podjetij in vprašanji, kako algoritmi niso splošno dobro, ampak tudi sredstvo za zlorabe, manipulacije in nadzorovanja, denimo aplikacije, na katere so se naročali soprogi, da so sledili vsem korakom svojih žena. V tem kajpak dramatično napisano delo.

  • Matej Bogataj

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Knjiga

    Tina Perić: Ćrtice

    Andraž Rožman je v knjigi Tega se ne da izbrisati zbral pričevanja in spomine, ki so mu jih zaupali izbrisani, nekateri izmed 25.671 v Sloveniji živečih državljanov nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so jim na podlagi ukaza ministrstev uničili dokumente in odvzeli pravico do stalnega bivališča in s tem tudi vse druge pravice, ki sodijo zraven. Tina Perić (1985) v svojem pisanju z besedami prvoosebne pripovedovalke Mie in s stališča otroka, vendar tudi z današnjim uvidom, prikaže doživljanje tega od znotraj in spregovori o trenjih in lastnih strahovih, pa tudi tistih pri domačih, ki so nastali zaradi izbrisa. Oče, civilni uslužbenec v vojski, kuhar, je, ker naj bi bil nevaren za državo, kot so rekli birokrati, »imel problem s papirji«, kot so temu rekli doma. Pritisk okolice, izključujoči vzkliki nestrpnežev in nalitih domoljubov, je atmosferi dodal še nekaj srhljivih in izključevalnih tonov.

  • Jaša Bužinel

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Kultura

    Praznik klubske elektronike

    V petek, 13. junija, na dan izida tokratne številke Mladine, se na ljubljanski Metelkovi začenja četrta izdaja klubskega festivala Keep in Mind, ki prinaša pester nabor domačih imen in tujih, že uveljavljenih izvajalcev iz različnih sfer sodobne plesne elektronike. Kot pravi umetniški vodja in ustanovitelj festivala Tine M. Vrabič, je Keep in Mind nastal iz želje Ljubljani ponuditi letni festival klubske glasbe, ki presega žanrske omejitve in ponuja nastope vrhunskih izvajalcev v avtentičnem klubskem okolju Metelkove. Eklektično zastavljen program, ki ob metelkovskih klubih Gala hala, Channel Zero, Gromka in Mizzart ter hostlu Celica poteka še v klubu K4, letos vključuje devet gostov iz tujine (številni so v Sloveniji premierno), 24 domačih didžejev in šest vizualnih umetnikov.

  • Dora Trček

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Kultura

    »Umetniki znajo nekaj, kar je večina od nas pozabila: prisluhniti. Tudi družbi kot celoti.«

    Pred tednom dni se je odprl 36. grafični bienale Ljubljana, ki letos praznuje 70-letnico. Eden najpomembnejših dogodkov na področju umetnosti pri nas se pod okriljem Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) tokrat predstavlja z naslovom Orakelj – kot območje, kjer je mogoče misliti o tem, kako ustvariti skupno dobro; kot simbolni kraj, fantastično prizorišče, kjer smemo zahtevati svobodo in mir. Ob odprtju je žirija podelila tudi veliko nagrado, ki je letos pripadla palestinski umetnici Noor Abed. V središču letošnjega bienala pa je razmislek o lutkah – takšnih in drugačnih – ter Žogica Marogica, lik, ki ga je po besedilu češkega lutkarja in režiserja Jana Malika leta 1951 zasnovala slovenska likovna umetnica Ajša Pengov.

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Film

    Warfare

    Warfare, ki bi ga lahko vrteli na double-billu z Garlandovo Državljansko vojno, je Full Metal Jacket, le da se ne dogaja v Vietnamu, temveč v Iraku, kjer skuša vod ameriških skavtskih specialcev – v realnem času in pod taktirko Willa Poulterja – preživeti hiperrealistično smrtonosno past, ki jim jo je nastavil ameriški imperializem. Tako daleč od doma so, da so irelevantni (koga briga zanje!), tuje okolje (Ramadi), ki ga ne poznajo (kaj šele obvladajo), se v trenutku, ko jih obkolijo in začnejo oblegati iraški borci, prelevi v cono somraka, in ko ulice in stavbe, v katerih obtičijo, postanejo glavno mesto intenzivnosti, stresa, kaosa, tesnobe, terorja in totalne negotovosti, jim niti na kraj pameti, adrenalina in krikov ne pade, da bi jih moral zdajle – v črni luknji politike, v kolesju razčlovečenja – oblivati »vzvišeni«, »plemeniti« patriotski občutek, da zmagujejo, da trpijo za demokracijo in da umirajo za domovino. Edina »ameriška izjemnost«, ki jo čutijo, korenini v dejstvu, da so tako dobro oboroženi, da ne bodo padli ob prvem strelu, in da jih, ko bodo vendarle neizbežno padli, ne bodo pustili za sabo. Jasno,

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Film

    Balerina, ki apokaliptično maščuje smrt svojega očeta

    Eden izmed ključnih dogodkov v vesternu je bil vedno revolveraški obračun, dvoboj, duel – v Balerini dvoboj dveh revolverašev zamenja dvoboj dveh metalcev ognja. No, metalcev in metalke. Metalka je Eve Macarro (Ana de Armas), balerina, ki jo je kriminalni sindikat Ruska Roma – sicer alma mater Johna Wicka, neoliberalna verzija globalne kriminalne organizacije SPECTRE, znane iz bondiad – prelevil v johnwickovski stroj za ubijanje, le da se mora Eve zaradi svoje krhkosti – tudi v imenu kredibilnosti – zanašati na svoj smisel za gverilsko, partizansko, neortodoksno zadajanje destruktivnih, pogubnih, smrtonosnih udarcev (včasih z drsalkami, včasih z ročnimi granatami).

  • Marcel Štefančič jr.

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Film

    »Življenje je mogoče razumeti le za nazaj, toda živeti ga je treba naprej«

    »Življenje je mogoče razumeti le za nazaj, toda živeti ga je treba naprej,« slišimo v animiranih Spominih nekega polža, briljantno morbidnih, tragikomičnih stop-motion spominih odbite, burkaste, obešenjaške, tristramshandyjevske in osamljene Gracie Pudel, zgovorne, zelo navedljive, nepovezljive in nalezljive fenice polžev in polžinj, hčerke ženske, ki je umrla pri porodu, in zapitega, invalidnega akrobata, ki umre v spanju, navdušene bralke, autsajderke in zbiralke spomin(k)ov, ki so jo vzgajali nudisti, swingerji, divje zgodbe, male tatvine, travme, razpoke, Søren Kierkegaard in Sylvia Plath (njena najljubša polžinja se imenuje Sylvia). Tako optimistične obupanke zlepa ne boste videli. Njena tesnoba ne vara. Njena depresija je stand-up. Njen zaščitniški enojajčni brat, ki ga posvojita verska fanatika, je patološki piroman, njena najboljša prijateljica pa je fukala z Johnom Denverjem – na helikopterju. A to ni še nič – sodnik tu med sojenjem masturbira. Saj ga potem odpustijo.

  • Izak Košir

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    18/06—21/06

  • Stanka Prodnik

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Kultura  |  TV

    Predsednik Milan Kučan nas vedno spomni, zakaj je bil tako priljubljen

    Nastop bivšega predsednika Milana Kučana v oddaji Marcel je prišel v pravem trenutku, da nas opomni, da ni nobene potrebe, da so politiki samovšečni, arogantni, osredotočeni le nase in svojo podobo, oblastiželjni in pogoltni – ampak da so lahko tudi čisto navadni ljudje, ki pač obvladajo in razumejo politiko, a se vseeno vedejo popolnoma neprevzetno. Milan Kučan je na TV-zaslone prišel dva tedna po obisku testosteronskega Boruta Pahorja pri Jožetu Možini, kjer smo morali opazovati moškega, ki se ne more soočiti niti s svojo starostjo, en tak Jan Plestenjak, a brez posluha. In dobra odločitev je bila, da pripeljejo na TV Slovenija zdaj Kučana – zgolj zato, ker je to takšna razlika, ki jo opazi vsak.

  • Saša Eržen

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Hudo

    Gobica za vagino

    »Po spolnem odnosu se moški obrne in zaspi, ženska pa se loti čiščenja,« je bilo v tej rubriki zapisano pred natanko dvajsetimi leti, ob pohudojenju aftersex robčkov. Danes gre lahko ženska v heteroseksualnem odnosu s čiščenjem še dlje, še globlje – vmes so namreč iznašli postkoitalno gobico, viledo, ki prodre tja, kamor robčki ne morejo. Zadeva se imenuje dripstick, ime združuje besedi kapljanje in palčka, izdeluje jo že kar nekaj ponudnikov, prva pa je bila znamka Awkward essentials oziroma njena šefica Frances Tang, ki si jo je izmislila. Gre za spužvo v obliki tampona in na plastičnem držalu, ki jo po občevanju vtaknemo v vagino, zavrtimo ter izvlečemo; ženska naj bi tako popivnala semensko tekočino, ki jo vanjo izpusti moški, in s tem preprečila izcejanje ter kapljanje po posteljnini, stegnih ali spodnjem perilu. Valjaste čistilne gobice medicinske kakovosti na palčkah so brez dišav in dodatkov, posamezno zapakirane, primerne za enkratno uporabo. Namenjene so izključno vtikanju v nožnico, kjer bodo, kot obljubljajo, vsrkale močefit do zadnje kapljice.

  • foto: Igor Škafar

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Ulica

    Lim, Smrad in Žila

  • Jaša Bužinel   |  foto: Asiana Jurca Avci

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Portret

    Luka Prinčič / Glasbenik, ki v gojenju skupnosti vidi zdravilo proti tehnofevdalizmu

    »Sem kritični umetnik inženir. Računalnik je moj inštrument in produkcijski studio,« se opiše producent, didžej, medijski umetnik in založnik Luka Prinčič. Kot multipraktik – ustvarja računalniško, elektroakustično, klubsko in v živo programirano glasbo (livecoding) ter eksperimentalno gledališče, vodi pa tudi založbo Kamizdat – se je uveljavil v vlogi graditelja scene, ki zavrača status quo.

  • 12. 6. 2025  |  Kultura

    »Živimo v državah, ki jih oblasti vodijo, kot bi šlo za mafijska podjetja«

    V Plečnikovem avditoriju v parku Tivolibo od 18. do 21. junija potekal Festival Spider, na katerem plesne izraze združujejo z radikalnimi pogovori. V društvu Pekinpah so letošnjo izdajo zasnovali na temo družbene hipnoze, na njej pa bo nastopilo več kot 30 izvajalcev iz različnih držav. 

  • Uredništvo

    12. 6. 2025  |  Kultura

    »O Gazi danes govorijo vsi, medtem ko glasu od samih ljudi v Gazi ne slišimo«

    "O Gazi danes govorijo vsi, medtem ko glasu od samih ljudi v Gazi ne slišimo. Čutil sem, da je nekaj strašno narobe s tem. Ljudje, ki doživljajo genocid, bi morali imeti vsaj priložnost, da spregovorijo in povedo, kako oni doživljajo to fazo zgodovine."