• Uredništvo

    28. 3. 2021  |  Kultura

    Zgodba o poskusu sprave med dvema družinama

    V glavni tekmovalni program enega največjih festivalov dokumentarnega filma na svetu CPH:DOX v Köbenhavnu, ki bo potekal od 21. aprila do 2. maja, se je uvrstil prvenec Odpuščanje režiserke Marije Zidar. Film bo imel na festivalu svetovno premiero v sekciji "Next:Wave", ki daje prednost prvencem in novim avtorskim glasovom. V različnih tekmovalnih sekcijah se bo predstavilo 64 filmov, med njimi je kar 47 svetovnih premier.  Več

  • Uredništvo

    27. 3. 2021  |  Kultura

    John Malkovich z monodramo v Ljubljani

    Ob letošnji 700. obletnici smrti renesančnega pesnika Danteja Alighierija, se bo znani igralec, režiser in producent John Malkovich z monodramo Pekel Johna Malkovicha 7. julija predstavil tudi na 69. Ljubljana Festivalu. Božanska komedija opisuje potovanje skozi Pekel, Vice in Nebesa, ki naj bi se začelo 25. marca, ob začetku velikonočnega tedna leta 1300. Kot mozaik človeške narave je še danes aktualno delo, ki se ujema z značajem sodobnega človeka, prepletenega z vrednotami zahodne kulture. Zlasti čas pandemije je človeštvo ponovno prisilil, da se sooči s seboj in vprašanji o svobodni volji, posameznikovi vesti, sodobni družbi, politiki, lastnem in posmrtnem življenju. Več

  • Damjana Kolar

    27. 3. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Švic

    Do 21. aprila je na spletni strani Art kino mreže Slovenije na ogled film Švic v režiji Magnusa von Horna, ki prikazuje tri dni v življenju priljubljene poljske fitnes trenerke in spletne vplivnice, ki ji iskrena objava na Instagramu življenje nenadoma obrne na glavo. Gre za pronicljiv in nadvse aktualen portret osamljenosti v času družbenih omrežij. Več

  • Vanja Pirc

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura

    Polovični direktor?

    Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je ena od kulturnih ustanov, katerih vodstvo je lani zrušil minister za kulturo Vasko Simoniti. V MAO se je moral s položaja posloviti Matevž Čelik Vidmar, ki je muzej v desetletju povzdignil v mednarodno prepoznavno ustanovo. Svet muzeja ga je podprl, a minister je raje izbral dr. Boga Zupančiča, dolgoletnega kustosa za arhitekturo v tem muzeju, ki je program zastavil bolj nacionalno. Več

  • Jaša Bužinel 

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Plošča

    John Tejada: Year of the Living Dead

    Ameriški elektronski producent, ki nas že 25 let zalaga s hitro prepoznavnimi produkcijami iz vozlišč techna, tech housa, drum’n’bassa in downtempa, se na zadnjem albumu odmika od žarometov plesišč v objem domačega naslanjača. Prve mesece pandemije je Tejada izkoristil za igračkanje z novimi kosi opreme; rezultat je kolekcija osmih počasi valujočih, vseskozi sproščujočih komadov, ki izhajajo iz dediščine dub techno očakov iz skupine Basic Channel. Minimalistični ritmični pulzi in prepletajoči se eterični sintovski odmevi ustvarjajo zvočno-mentalni medprostor, v katerem se lahko izgubljamo. Estetsko nekoliko konservativen, a dobro balansiran techno album, ki se mu boste zlahka prepustili tudi večkrat zapored. Več

  • Jaša Bužinel

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Plošča

    Lana Del Rey: Chemtrails Over the Country Club

    Po grandioznem albumu Norman Fucking Rockwell! in kompilaciji poezije Violet Bent Backwards Over the Grass, ki sta bila sprejeta z zanimanjem, se mojstrica pop baladništva vrača z albumom, na katerem ponovno stavi na intimnejšo, bolj zamolklo atmosfero. Podoba, ki se izriše ob poslušanju, je lenoben pozni popoldan v kakem kalifornijskem »country clubu« (zasebnem klubu, ki ponuja razne rekreacijske in druge storitve) pod pogorjem San Gabriel, medtem ko se sončni žarki in sence oblakov borijo vsak za svojo zaplato zemlje. Blagozvočni preplet americane, folka in popa s kančkom kalifornijske melodrame deluje kot soundtrack v pop kulturi reproducirane belske ameriške idile, ki je že dolgo ni več. Več

  • Borka

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Plošča

    Special Request: DJ-Kicks

    Special Request je samo eden od psevdonimov, in to daleč najbolj znan, britanskega inovatorja, kultivatorja in devastatorja klubskih podijev Paula Woolforda, producenta in didžeja, ki velja za hudega poznavalca housa, techna, jungla, speed garagea, skratka vsega, kar je v britanskem prostoru kdaj pomenilo rave. Zdaj vse te sloge meša na najbolj uveljavljeni serialki didžejevskih miksov, petarde pa vleče ne le iz daljne, ampak tudi iz komajda preteklosti. Sirasti house hitiči, repetitivni electro, melodični IDM in, seveda, masivni jungle. V pričakovanem zaporedju od mehkega do mračnega. Tekoči drnec je skupek poznavalskih hitičev, ki se niso prevečkrat gulili na plesiščih, ob katerem res začnemo pogrešati klubsko okolje. Več

  • Borka

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Plošča

    SBO: TRANS

    Za uvod nekaj posploševanja: če v domačem prostoru primerjamo premike na področju novih popularnoglasbenih praks zadnjega desetletja – grobo rečeno na področju zastarelih togih okvirjev kitarskih muzik, klubskih izrazov in takozvane urbane glasbe r & b-ja in (t)rapa –, je nesporna ugotovitev, da po številu izvajalcev, izdelkov, malih plošč, albumov, predvsem pa videospotov količinsko, po obsegu in rasti dejavnosti nedvomno prednjači slednja. Renesansa in hiperprodukcija slovenskega videospota v postvideostopničnem obdobju poteka predvsem tu. In spet grobo rečeno se je v tem umetno začrtanem miljeju leta 2017 pojavil pankrt Smrt boga in otrok. Spletni trol, odrski kričač. Šoker, cepilec in vznemirjevalec zainteresirane javnosti. Kolektiv se je pojavil z deljeno ploščo Trake ljubezni in z videospotom za komad Tipi so pičke, ki je delil slovensko javnost vsaj toliko kot večni virus zgodovinskega revizionizma. A status skupine neresnežev, improvizatorjev, umetniških odpadnikov in ljubljanskih afteraških pohajkovalcev se je hitro začel krhati. Ustvarjanja so se lotevali vse bolj resno, dosledno in obrtniško spretno. Več

  • Bernard Nežmah

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Knjiga

    Mateja Ratej (ur.): Osebnosti slovenskega novinarstva

    Po naslovu bi pričakovali obsežen leksikon z več kot sto gesli; težko si je zamisliti, da bi med osebnosti slovenskega slikarstva prišteli le dober ducat umetnikov. Toda tudi ožji izbor ima prednosti, kot je denimo bolj poglobljena predstavitev življenja in dela posameznikov. Najmočnejša plat knjige je bogata predstavitev novinark in publicistk od revije Slovenka pa do Naše žene, najbolj bizaren pa kriterij izbiranja, ki zajema le med umrlimi. Med junaki pa ni najti imen, kot so D. Slivnik (ustanovitelj Maga in Jutranjika), M. Sattler (ki je ND pripeljal prek 200 tisoč izvodov), V. Vodnik, ustanovitelj prvega slovenskega časopisa, J. Bleiweis, oče legendarnih Novic, in J. Jurčič, urednik Slovenskega naroda, ki je prakticiral svobodo tiska z največjim številom zaplemb. Knjiga preprosto izpusti akterje prvega stoletja osebnosti. Kako pa prikaže pol stoletja partijske diktature? Lahko še sprejmemo, da o teh, ki so jih zaprli in potem izločili iz časopisja, ne bo pisala, saj nimajo večjega opusa (D. Jančar, V. Blažič). Več

  • Matej Bogataj

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Knjiga

    Tadej Golob: Virus

    Če gre tradicionalna Golobova ekipa s Tarasom na čelu na ogled trupla v Gadovo peč, prestolnico cvička, potem je skoraj pričakovano, da bo plavalo namočeno v vinski kleti in da bodo zamere med vinogradniki in kletarji prvo, na kar bo ekipa pomislila. Čeprav je bil v kleti tudi migrant, ki je, ker je tujec, lahek strelovod in izgovor za vsakršne nečednosti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Film

    Cosmic Sin

    Tale kartonasti, ceneni, primitivni sci-fi, ki ima na IMDB-ju oceno 2,5, omenjam le zato, ker v njem igra Bruce Willis. Ali bolje rečeno: ne igra. Nič se mu namreč ne ljubi. Tako nizko je padel, da je ostal brez besed. Rekli boste: pa saj je tudi Steven Seagal padel tako nizko! Že, toda Seagal ni igral v Umri pokončno. In Šundu. A da ne bo kakega nesporazuma: to ni tako slab film, da je že kar dober – to je tako slab film, da ne bo nikoli boljši. (Amazon Prime) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Film

    Monster Hunter

    Če se spomnite bombastične, distopične, apokaliptične filmske franšize Nevidno zlo, posnete po videoigrici, potem veste, da se je leta 2017 končala z Zadnjim poglavjem. No, zdaj se nadaljuje, le da preobražena in prenovljena, toda spet posneta po videoigrici, spet bombastična, distopična in apokaliptična, spet z Millo Jovovich, ki jo spet režira Paul W. S. Anderson. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Film

    Zack Snyder’s Justice League

    To je Snyderjev director’s cut Snyderjeve Lige pravičnih. Zack Snyder je leta 2017 posnel Ligo pravičnih, v kateri skušajo Batman (Ben Affleck), Čudežna ženska (Gal Gadot), Flash (Ezra Miller), Aquaman (Jason Momoa) in Kiborg (Ray Fisher) oživiti Supermana (Henry Cavill) in pokončati Stepnega volka (Ciarán Hinds), intergalaktičnega zavojevalca (ki hoče sestaviti kozmično orožje za množično uničevanje), a jo je moral zaradi hčerine smrti v postprodukciji zapustiti, tako da jo je potem dosnel in dokončal Joss Whedon. Feni so bili nad Ligo pravičnih razočarani, sline pa so se jim pocedile, ko se je začelo – v duhu urbanih legend – šušljati, da obstaja tudi Snyderjeva verzija, menda popolna mojstrovina, ki je studio Warner noče prikazati. Pojavil se je ključnik #ReleaseTheSnyderCut. Nastalo je spletno gibanje, ki je terjalo: prikažite Snyderjevo verzijo! Pripravili so protestni shod. Celo zvezdniki, ki so nastopili v Ligi pravičnih, so terjali Snyderjev cut. In Warner je vložil še 70 milijonov, tako da je Snyder lahko izdelal svoj cut. Ne, Snyderjev cut prej ni obstajal. A zdaj je tu: Zack Snyder’s Justice League je film fenov, fenovski film, film, ki so si ga zaželeli feni, film, ki so ga terjali feni – film, ki je tudi videti tako, kot bi ga posneli feni. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Film

    The Mauritanian

    Tale film o 11. septembru 2001, Guantanamu in mučenju nedolžnih je sicer pozen, že kar prepozen, toda teme se loteva s takšno polemično vnemo, takšno intenzivnostjo in takšnim angažmajem, kot bi bil posnet leta 2002 ali 2003, na vsak način pa v Bushevem prvem mandatu. Mohamedouja Oulda Slahija (Tahir Rahim), mavretanskega študenta, kmalu po 11. septembru primejo in »na črno« prepeljejo v Guantanamo, kafkovski izvensodni vzporedni svet, kjer doživi svoj Zero Dark Thirty, saj ga strahovito mučijo, trpinčijo in ponižujejo (na njem preizkusijo vse Rumsfeldove »enhanced interrogation techniques«), grozi pa mu celo smrtna kazen. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Film

    The United States vs. Billie Holiday

    Leta 1937 ameriški senat razpravlja o zakonu, ki bi prepovedal linče črncev, a ga ne sprejme. Linč se zdi senatorjem – samim belcem – očitno sprejemljiv. Billie Holiday (Andra Day), hči prostitutke, nekdanja snažilka v bordelu, to odvratno srhljivost linča protestno stisne v pesem Strange Fruit, s katero zablesti in zaslovi. Toda bolj ko jo poje, tem nesprejemljivejša postaja, saj z njo ne užali le »belskega ponosa« in »belskega primata«, ampak tudi nacionalno varnost: Harry Anslinger (Garrett Hedlund), novi vodja Zveznega urada za mamila (Federal Bureau of Narcotics), perfidni rasist, jezni beli moški, ki trdi, da črnci in jazz kvarijo in zastrupljajo »civilizacijo«, namreč sklene, da jo bo ustavil (tako kot je J. Edgar Hoover sklenil, da bo ustavil Martina Lutherja Kinga). Podtakne ji celo tajnega agenta (Trevante Rhodes), čednega, zapeljivega črnca, ki jo – kot odvisnico, uživalko heroina – kompromitira, tako da pristane v ječi, s čimer postane prva žrtev prve vojne proti mamilom. Ameriškim oblastem se je zdela pesem o linču spornejša od samega linča. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Film

    Švic

    Sylwia Zajac (Magdalena Koleśnik) je poljska kraljica fitnessa, motivacijska gurujka, energična spletna celebrity, »svoja najboljša verzija«, manična vplivnica s 600 tisoč instagramskimi sledilci, ki jo obožujejo, slavijo in častijo. Z njo telovadi nacija. Njen fitness je visoka maša telesa, spartakiada v času socialnih omrežij. Nenehno se snema in predvaja, nobenega selfija ne zamudi, vse deli, stalno je prižgana, neprenehoma se trži, neprestano hoče biti pod žarometom. Meje njenega ekshibicionizma so meje njenega sveta. A njen ekshibicionizem je brezmejen in viralen. Več

  • Izak Košir

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    Do 20/06
    Več

  • Stanka Prodnik

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  TV

    Ko iz humoristične oddaje ugotoviš, da se je medij že prilagodil novi oblasti

    Kadar so na oblasti razmeroma normalni politiki, je res težko delati humoristične oddaje. Pa ne zato, ker bi razmeroma normalni politiki ne delali napak in ker se jim ne bi dogajali spodrsljaji, ampak ker že vse to obdelajo tudi novinarji in drugi radijski in televizijski voditelji. Pač, če ga je kaj polomil Šarec, se je zvečer iz tega pohecala že Tanja Starič (čisto po naključju je bila tudi takrat voditeljica Odmevov). In ko je imel Pahor svoje vladne semaforje in ekstenzivne tiskovne konference, so se iz tega norca delali tudi športni novinarji med prenosi skokov. No, ne samo delali norca ali hecali, pač komentirali so napake, nesprejemljive poteze in jih postavljali na svoje mesto. Več

  • Saša Eržen

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Hudo

    Smrdeča sveča

    Pri dišečih svečah previdnost nikoli ni odveč. Če ste ali boste v dar dobili takšno, katere ime je orchard breeze, sapica v sadovnjaku, gre za pravega trojanskega konja med darili, kot se pohvali njen proizvajalec, ameriško podjetje Vat19. Sveča bukoličnega imena in nedolžne bele barve v steklenem kozarcu pomeni izvirno potegavščino, saj zgornja četrtina sveče resda diši po jabolkih, po treh, štirih urah gorenja pa je sapica, ki zaveje od sveče, vse prej kot prijetna in gre za vetrove v nekem čisto drugem pomenu. Sladkobni vonj jabolk namreč zamenja vonj po prdcih, s katerim je prepojen vosek spodnjih treh četrtin sveče. Sproščanje po napornem dnevu se tako sprevrže v panično iskanje izvora smradu v stanovanju, romantična večerja pa v sumničavo opazovanje, ali oboževani subjekt nemara ne trpi za flatulenco. Sveča z dvema obrazoma je lahko darilo za nič hudega sluteče sorodnike, za prijatelje, ki imajo radi fekalni humor, za nepriljubljene sodelavce, prav pa zna priti tudi za popestritev službene zabave v zaprtem prostoru ali za odganjanje obiskov, ki se jih ni mogoče zlepa znebiti. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Ulice

    Hanah

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    26. 3. 2021  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Portret

    Črtomir Frelih, slikar in grafik, za katerega je svinčnik najmočnejše orodje

    Dve lisici se srečata sredi gozda. »A se s poletnim časom tud policijska ura premakne?« vpraša prva . » Tud. Z devete na deveto,« ji odvrne druga. Lisici sta narisani s svinčnikom, imata značilna zašiljena gobčka, špičasta ušesa in košata repa. Takoj prepoznamo risarski slog uveljavljenega slikarja, grafika in profesorja za grafiko na ljubljanski Pedagoški fakulteti Črtomirja Freliha, ki je v zadnjem obdobju s svojimi lisičjimi risbami postal prava mala senzacija. Lisice domujejo na Facebooku, tam Frelih prijatelje in sledilce redno zalaga z njihovimi dogodivščinami, vendar so se že odpravile tudi v svet: razstavo lisičjih risb je imel konec oktobra v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani, pa februarja v Galeriji Domžale; izšle so v knjigi z enostavnim naslovom Lisice, nedavno jih je v nakit pretopila oblikovalka nakita Simona Bohinc. Več

  • Damjana Kolar

    25. 3. 2021  |  Kultura

    Premiera tedna: Cement

    Z velikega odra SNG Drama Ljubljana bodo 26. marca ob 20.00 v živo preko spleta prenašali premiero predstave Heinerja Müllerja Cement v režiji Sebastijana Horvata. Ena največjih ljubezenskih zgodb svetovne dramatike, po režiserjevih besedah odslikava čas, v katerem živimo, ko nam je lažje verjeti v konec sveta kot v spremembe določenega družbeno-političnega sistema, čeprav čutimo, da z njim nekaj ni v redu. Več

  • DK, STA

    23. 3. 2021  |  Kultura

    V Sofiji nagradili slovensko manjšinsko koprodukcijo Oaza

    Slovenska manjšinska koprodukcija Oaza srbskega scenarista in režiserja Ivana Ikića je na 25. mednarodnem filmskem festivalu v Sofiji v tekmovalni sekciji balkanskih filmov prejela posebno omembo, so sporočili iz Slovenskega filmskega centra (SFC). Nagrade so na festivalu, ki se bo zaključil 31. marca, podelili že minulo soboto. Več

  • 23. 3. 2021  |  Kultura

    Je idealno mesto utopična ideja?

    Na prvem programu TV Slovenija bo nocoj ob 20.55 premierno na ogled dokumentarni film Amirja Muratovića Idealna mesta. Film predstavlja naselbine, ki so skozi zgodovino nastajale ob slovenski meji z Italijo in bi jih lahko označili za idealna mesta. "Mesto je lahko lepo, če je geometrijsko lepo in uporabno po neki logiki," načelo teh naselbin pojasni režiser, scenarist in montažer novega dokumentarnega filma. Skozi mestne naselbine z idejo idealnih mest v filmu vodi njegov strokovni sodelavec, arhitekt Fedja Košir. Več

  • DK, STA

    23. 3. 2021  |  Kultura

    Od Marine Abramović in njenih otrok do Helen Keller in njenega socialističnega nasmeha

    Zaradi trenutne epidemiološke situacije, bo 23. Festival dokumentarnega filma (FDF) potekal v virtualni obliki prek spletne platforme cinesquare.net. Med 24. in 31. marcem bodo prikazali 20 celovečercev in izbor filmov nagrajenca Prešernovega sklada Matjaža Ivanišina. Za nagrado Amnesty International Slovenije se bo potegovalo pet filmov na temo človekovih pravic. Mednarodno žirijo sestavljajo direktorica Slovenskega filmskega centa Nataša Bučar, eden od prvih članov Amnesty International Slovenije in direktor British Councila v Sloveniji Dragan Barbutovski ter generalna sekretarka Amnesty International Kanade Ketty Nivyabandi. Več

  • Tomaž Lavrič

    22. 3. 2021  |  Kultura

    Otroci slovenskih ilustratorjev

    Več

  • Damjana Kolar

    22. 3. 2021  |  Kultura

    Razstava tedna: Obiskovalca zvabi v notranjosti objektov z neobičajne perspektive

    V Moderni galeriji bo od 25. marca do 20. junija na ogled pregledna razstava Perceptron, ki prinaša do sedaj najbolj celovit pregled del kiparja Tobiasa Putriha. Umetnik, ki redno razstavlja doma in po svetu, je že dve desetletji razpet med Ljubljano, New Yorkom in Bostonom. V svojih konceptualnih in materialno efemernih projektih se giblje med kiparstvom, arhitekturo in znanostjo ter se ukvarja z avantgardami 20. stoletja, zlasti z utopičnimi in vizionarskimi koncepti oblikovanja prostora. Njegova dela so največkrat predlogi, makete oziroma modeli obstoječih arhitekturnih zasnov in historičnih idej. Kustos razstave je Igor Španjol. Več

  • Damjana Kolar

    21. 3. 2021  |  Kultura

    Motiv tihožitja je še živ in prisoten v slovenski umetnosti

    V Galeriji Equrna v Ljubljani je do 8. aprila na ogled skupinska slikarska razstava Tihožitja, na kateri se predstavlja 16 slovenskih umetnic in umetnikov starejše in mlajše generacije, ki s sodobnimi motivi opozarjajo na pomembnost upodobitve motiva natura morta (mrtva narava) kot samostojnega in še vedno popularnega "lajtmotiva" v slovenski likovni umetnosti. Na razstavi sodelujejo: Metka Krašovec, Zmago Jeraj, Franc Mesarič, Bogoslav Kalaš, Živko Marušič, Sandi Červek, Andrej Brumen Čop, Robert Lozar, Silvester Plotajs Sicoe, Tadej Tozon, Matej Čepin, Ana Sluga, Barbara Jurkovšek, Iva Tratnik, Gašper Capuder in Ira Marušič. Kustosinja razstave: Nina Jeza Več

  • Uredništvo

    21. 3. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #57

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Tomaža Šalamuna iz izbora poezije Jutro. Več

  • Damjana Kolar

    20. 3. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Poletje '85

    Do 7. aprila je na spletni platformi Art kino mreže Slovenije na ogled film Poletje '85 , postavljen na obalo Normandije sredi osemdesetih let. S tragično romantično zgodbo o brezskrbnem prijateljstvu in neuslišani ljubezni, posneto po romanu Aidana Chambersa Dance on my Grave, se režiser François Ozon vrača k svojim filmskim začetkom. Več