-
5. 1. 2020 | Kultura
Petar Đorčevski: »V Nemčiji gredo vsi po službi domov«
"V Nemčiji se nisem znašel. Vse je odlično: ljudje so profesionalci, plače so visoke, vendar okolje ne omogoča družabnosti. Težko je. Moraš biti pravi človek za to. Zelo je pomembno, kje živiš in delaš. Gledališču se ne moreš posvečati 24 ur na dan. Moraš imeti tudi družabno življenje, da lahko greš na breg Ljubljanice in si privoščiš kavo. Prav tako je pomembno, da imaš s kom to delati. V Nemčiji gredo vsi po službi domov." Več
-
4. 1. 2020 | Kultura
Mož, ki je razkrival skrajna desničarska gibanja
V Kinodvoru bo 6. januarja ob 20.30 premiera filma Stieg Larsson: mož, ki se je igral z ognjem v režiji Henrika Georgssona. Dokumentarni portret švedskega pisatelja in novinarja Stiega Larssona, avtorja Milenijske trilogije, je posvečen njegovi življenjski obsesiji: razkrivanju skrajnih desničarskih gibanj in njihovih strategij, kako priti na oblast. Film vključuje intervjuje z Larssonovimi prijatelji in sodelavci, dramatizirane prizore iz njegovega življenja ter nikoli videne arhivske posnetke. Več
-
V tretjem in sklepnem delu seriala Tolpa mladega Ješue se zgodi finalno dejanje najpopularnejše krščanske tragedije. Videli smo že neštevilne interpretacije Jezusovih poslednjih dni, ki opisujejo zadnjo večerjo, izdajo in prijetje, sojenje, pilatovsko umivanje rok, njegovo kalvarijo, križanje, zadnje besede in vstajenje. V pisani množici izdelkov, ki se šlepajo na slavo največjega zvezdnika v zgodovini človeštva, prevladujejo pravoverje, praznoverje in pridiganje, sem in tja pa se najde tudi kakšna bolj skeptična ali celo inovativna interpretacija. Tolmačenje Tomaža Lavriča, po katerem je Jezus povsem navaden človek, ki so mu strici iz verskega ozadja božje in nadzemeljske lastnosti prištukali naknadno (iz česar že dobrih dva tisoč let kujejo duhovne in materialne dobičke), je nekaj povsem novega. Ne le novega, ampak tudi avtentičnega, presenetljivo drugačnega in nesramno preprostega. Več
-
Beverly J. Silver: Delavska moč
Vsebina – delo govori o stavkovnih uspehih v zadnjem stoletju in pol – je pisana s stališča starega marksizma, ki nasprotuje praksi, po kateri lastnik kapitala iz poslovanja podjetja potegne levji delež presežne vrednosti, delavcem pa razdeli nekaj kosti v obliki mezde. Toda spoznanja zadevajo v prvi vrsti logiko kapitala: tovarnar razmišlja, kako bi povečal dobiček, in globalizacija mu ponudi priložnost, da tovarne preseli tja, kjer so plače najnižje. Avtor tako oriše selitve kapitala po panogah: avtomobilska se je v petdesetih letih iz ZDA preselila v zahodno Evropo, od tam v Italijo in Španijo, v sedemdesetih v Brazilijo, spet od tam v J. Afriko, nato v J. Korejo, potem v Mehiko, zdaj na Kitajsko. A zakaj kapitalist v dirki do dna ne more v miru žeti sadov svojega dela? Ker se tudi v revnih deželah organizirajo delavska gibanja, ki v sodobnosti izjemno učinkovito vodijo sedeče stavke: delavci pridejo na delo in vestno sedijo križemrok ves delovnik, kar je za lastnike uničujoče, saj to v okviru optimalnega kroženja proizvodov brez skladiščnih rezerv ustavi celoten proces. Več
-
Moč je roman, ki se pretvarja, da je spisan v času novega matriarhata. Uvede in zaključi ga korespondenca med piscem in njegovo zvesto bralko, ki si – to je ob koncu posebej nepotrebno – dopisujeta o vsebini romana. Rešetata točnost njegovih zgodovinskih premis, med drugim glede na (apokrifne) arheološke najdbe, in se sprašujeta, ali ni mogoče, da bi bili v preteklosti bojevniki tudi moški, na kar napeljujejo najdeni kipi, seveda uničeni in polomljeni. To kaže, kako zgodovino ves čas polirajo in si jo prikrajajo zmagovalci. Polpreteklo zgodovino romana ženske. Več
-
Običajno ob koncu leta vzleti nova bondiada, toda lani je ni bilo. Dobro pa vemo, kaj se zgodi, ko ni Jamesa Bonda – hitro ga skuša kdo nadomestiti. Ali bolje rečeno: nekdo skuša na hitro vnovčiti njegovo odsotnost. Če ne gre drugače, ga parodira. Saj veste – kot Johnny English. A lani se celo Johnny English ni prikazal. Kar je bila seveda lepa priložnost, da Jamesa Bonda nadomesti Lance Sterling – animirani lik, tajni agent št. 1, ne britanski, temveč ameriški, toda skuliran, junaški, neustrašen, eleganten, egoističen, spektakelski, nepremagljiv, oborožen z “igračkami”, ki mu jih dobavlja “Q”, no, Walter (Beckett!). Velikega diabolika Ernsta Stavra Blofelda zamenja nič manj diabolični – in nič manj kameleonski, pa tudi nič manj maščevalni – Killian, ki si prisvoji vsemogočno orožje (kako blofeldsko!), za katerim potem plane Lance, ki ga Walter “nehote” prelevi v goloba, tako da po novem istočasno vidi Walterja in svojo rit. Več
-
Webbrov mjuzikl bi morda preživel, če bi ga posneli v obliki resničnostnega šova
Ko sem pogledal na IMDb, je imel film Cats oceno 2,6. Kaj? Le 2,6? Filmi, ki imajo oceno 2,6, ne pridejo v kino. Filmov, ki imajo oceno 2,6, ne gledaš. Iskreno rečeno – filmov, ki imajo oceno sploh 2,6, ne snemajo. General Commander, zadnji film Stevena Seagala, je tako slab, da ne more biti več niti guilty pleasure, pa ima oceno 3,5. Soba, bedarija Tommyja Wiseauja, ima oceno 3,7, pa velja za “najslabši film vseh časov”. Plan 9 from Outer Space, osupljivo amaterski sci-fi Edwarda D. Wooda, ima oceno 4.0, pa je prej, pred Sobo, veljal za “najslabši film vseh časov”. Je mogoče, da je film Cats, posnet po slovitem, že kar pregovornem konceptualnem mjuziklu Andrewa Lloyda Webbra (le trije mjuzikli v zgodovini Broadwaya so imeli več repriz!), slabši od zadnjega Stevena Seagala – in da je slabši tako od aktualnega kot nekdanjega “najslabšega filma vseh časov”? Je mogoče, da je imelo toliko ljudi občutek, da so videli najslabši “najslabši film vseh časov”? Ni kaj, ocena 2,6 je signal, da je spektakel Cats spektakularno – kritiško in komercialno – propadel. Pa bi nas moralo to čisto zares presenetiti – ali celo šokirati in zaprepasti? Kje neki! Več
-
Te dni so v kino dvoranah po vsem svetu začeli predvajati tretji del nove trilogije Vojne zvezd, Vzpon Skywalkerja, težko pričakovani zaključek epske sage, ki je v svetu znanstvenofantastičnih filmov pred štiridesetimi leti postavila nove standarde in zgradila najzvestejšo bazo fanatičnih privržencev katerekoli filmske franšize doslej. Dober mesec pred premiero filma je bila na Disney+, novonastali Disneyjevi platformi za spletno pretakanje, predvajana prva epizoda serije The Mandalorian, televizijskega spin-offa Vojne zvezd. Na koncu prvega dela nadaljevanke se pojavi skrivnostni lik prikupnega vesoljčka, imenovanega Otrok (angl. the Child), ki so ga spletni uporabniki soglasno poimenovali Baby Yoda, saj gre za otroško različico bitja iste fiktivne rase, kot je Yoda, slavni disleksični jedi vitez iz izvirne trilogije Georgea Lucasa. Nadrealistično prikupen lik Babyja Yode je zasenčil tako film Vzpon Skywalkerja kot celotno serijo The Mandalorian: pravzaprav je s svojo neizmerno ljubkostjo posekal vse sodobne proizvode pop kulture in se v hipu prelevil v največjo televizijsko in internetno zvezdo preteklega leta, morda celo zadnjega desetletja. Postal je popkulturni fenomen brez primere. Več
-
To, da je četrta plošča ameriške pevke Tinashe Songs for You izšla pri neodvisni založbi, pomeni veliko: končno se je osvobodila okovov dolgoletne pogodbe z založbo velikanko RCA, ki je leta in leta omejevala njeno ustvarjalno svobodo. Prvenec, izdan pred petimi leti, je obetal ogromno, pri vseh diskografskih poskusih, ki so sledili, pa pevki prav zaradi agresivnega vmešavanja založnikov ni uspelo pokazati izjemnega potenciala. Zdaj, ko ima vajeti končno v svojih rokah, je dostavila eklektično zbirko hitov, v kateri shizofreno, a s posebnim občutkom krmari med spokojnimi, skoraj eteričnimi baladami, subtilnim trapom in R & B-bangerji. Tinashe si po krivici ni zagotovila prepoznavnosti, ki si jo zasluži, saj z albumom Songs for You suvereno dokazuje, da je ena najbolj nadarjenih avtoric na polju alternativnega R & B-ja. Več
-
Drugi album zvezdnika grima, ki mu je v zadnjih dveh letih lučaj v milje popa letel najdlje, je izšel natanko v času britanskih volitev. A čeprav Heavy Is the Head tudi ostro komentira družbene razmere, je Stormzy premišljeno bolj meril na predpraznični termin. Plošča sicer ni klasičen božični album, je pa zato album za vso družino: za politično angažirano mamo, očeta, ki je bil pred petnajstimi leti fen Dizzeeja Rascala, sina, ki si prepeva refrene Eda Sheerana, in hčerko, ki po klubih lovi grimovske trende. Južnolondonski raper je okvire matičnega žanra preskočil že zdavnaj, sedaj pa svojo vsestranskost pomika še bolj v smer popastega R & B-ja. Z redko vrlino, ki zagotovi, da pretirana osladnost ne pomeni tudi popolne banalnosti. Več
-
Izidi Ichisanovih plošč se zdijo sezonsko neusklajeni, so pa glede na to, da se začenja čas poletnih (DJ) bookingov, gotovo smotrni. Ja, Igor Škafar od izida solistične dolgometražne plošče pred tremi leti, s katero sicer ni meril na plesišča, pogosteje kot doma nastopa v kakšnih eksotičnih krajih, za katere je njegovo skladanje prikupno nostalgičnih synthov kot naročeno. Na prav teh izkušnjah s plesiščem zdaj najbrž temelji podoba nove plošče. Ta je po ritmično lagodnejšem prvencu dobila več plesnih oktanov, vendar to ne pomeni, da je Ichi posnel ploščo za podivjane rejverje. Eleganten diskoidni house, tokrat še s kakšno sodobno pritiklino več, bo kljub vsemu nagovoril predvsem kultivirane plesalce. Več
-
The Free Nationals: Free Nationals
Kalifornijski instrumentalni kvartet The Free Nationals nas je konec lanskega poletja navdušil v ljubljanskem Kinu Šiška – na enem najbolj evforičnih koncertov, kar jih je to prizorišče kadarkoli doživelo, je nastopil kot spremljevalna zasedba Andersona .Paaka, karizmatičnega predstavnika novega vala neosoula. Ta je brez dvoma najbolj odgovoren za to, da sploh berete tole recenzijo, torej za to, da je The Free Nationals deležen pozornosti svetovne glasbeno-medijske krajine. Če .Paak zasedbe ne bi bil angažiral, bi se ta morda še vedno skrivala v senci: člani kvarteta so se predvsem po njegovi zaslugi v manj kot letu dni iz poročnih muzikantov prelevili v poklicne glasbenike, ki nastopajo na največjih odrih najpomembnejših glasbenih festivalov. Ob napovedi izida plošče Free Nationals se je zato samo od sebe vsililo vprašanje, ali lahko zasedba prepriča tudi brez .Paaka. Več
-
Magnificovi božični koncerti so se zgodili nekako po naključju. Prvi je bil na mariborskem Lentu, potem so se kar nadaljevali, preselili so se v ljubljansko Cvetličarno pa v Kurzschluss na Gospodarskem razstavišču, zadnjih nekaj let še v Stožice. Več
-
Nostalgični sprehod po odrski zgodovini
V kleti Cankarjevega doma, v temačnem pododrju Gallusove dvorane, je na stenah še vedno mogoče najti nostalgične oranžne Iskrine telefone z vrtljivo številčnico, ki zmedejo novodobne otroke, vajene touch-screen telefonov. Mnogi so namreč prepričani, da moraš pritiskati na številke, da dobiš želeno kombinacijo številk, ne pa da je treba številčnico vrteti. Prav ti telefoni so bili eden od povodov za razstavo Vintage CD, ki se 9. januarja odpira v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. »Lani je bila na ogledu Cankarjevega doma skupina ljubiteljev arhitekture iz Velike Britanije, ki so jih najbolj pritegnili Iskrini telefoni. Ob tem smo pomislili, da so nekatere stvari, ki so še vedno v uporabi ali pa jih vsaj hranimo v Cankarjevem domu, že skorajda muzejski eksponat,« pove generalna direktorica Uršula Cetinski. »Porodila se je ideja, da bi pobrskali po arhivu in ob štiridesetletnici Cankarjevega doma razstavili predmete, ki imajo zdaj že muzejsko vrednost in so predvsem za mlade ljudi nekaj nenavadnega, morda celo smešnega.« Več
-
Jiři Bezlaj: Kamen, Mestna galerija Ljubljana
Jiři Bezlaj (letnik 1949) je eden najvidnejših sodobnih slovenskih kiparjev, njegova dela pa so del številnih zasebnih in javnih zbirk. O svoji aktualni pregledni razstavi z naslovom Kamen je zapisal: »Takrat sem ga prvič pazljivo pogledal, ležal je na rečnem bregu in se nenavadno lesketal, sončen dan je bil in nebo brez oblakov se je razpredalo čez naju, čez kamen in mene je ležalo modro nebo, zrak je bil čist, oster in hladen in jaz kipar sem ga dolgo gledal.« Več
-
Obuti maček, Slovensko mladinsko gledališče
Družinski »mijauzikl« Obuti maček, ki ga po besedilu Andreja Rozmana Roze režira Vito Taufer, je duhovito pravljičen in dinamično družbenokritičen. Za spevne songe sta poskrbela Nana Forte in Jure Ivanušič, inštrumentalno podlago pa bodo ponudili Vasko Atanasovski, Uroš Maček, Marjan Stanič in Žiga Golob. V »mijauziklu« bodo poleg njih nastopili Rok Matek, Luka Cimprič, Anja Drnovšek, Ivan Godnič in Maruša Oblak. Obuti maček je zgodba o mlinarjevem sinu Maticu, ki po očetovi smrti kot dediščino dobi le »hišnega mačka Fritza«. Predstava je namenjena vsem od 7. leta dalje Več
-
Ivan Cankar: Za narodov blagor, Mestno gledališče ljubljansko
Cankarjevo besedilo Za narodov blagor, ki je ob izidu leta 1901 temeljito razburkalo slovensko javnost, še danes, torej več kot 120 let kasneje, zareže prav tako bridko kot tedaj. Zgodba govori o dveh izprijenih voditeljih političnih strank, ki se borita za prevlado. Oba si pod pretvezo, da delata dobro za ljudi, z vsemi sredstvi prizadevata samo za svoj lastni uspeh. V pehanju za močjo in oblastjo ne manjka podlosti, podtikanj, spletkarjenja in umazanih igric. V najnovejši različici bo režisersko taktirko prevzel Matjaž Zupančič, v uprizoritvi pa bodo zaigrali Primož Pirnat, Lotos V. Šparovec, Bernarda Oman, Ajda Smrekar, Jernej Gašperin, Jožef Ropoša, Tanja Ribič, Uroš Smolej, Iva Krajnc Bagola, Boris Kerč, Tomo Tomšič, Jaka Lah, Gaber K. Trseglav, Matic Lukšič ter plesalke Anja Möderndorfer, Petra Peček, Veronika Valdes in Aja Zupanec. Več
-
»Nocoj bi rad povedal zgodbo, čudovito zgodbo, navdihujočo. O čudežu v deželi na sončni strani Alp. Ampak to ne bo pravljica, to je resnična zgodba o nastanku plebiscitne večine, enotnosti našega ljudstva za ustanovitev lastne države,« je predsednik Slovenije Borut Pahor začel govor na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti. »Pravljičen,« je po proslavi ta govor jedrnato opisal prvi predsednik Slovenije Milan Kučan. Več
-
Jagode zahodnoafriškega grma z latinskim imenom synsepalum dulcificum vsebujejo glikoprotein mirakulin (izvorno miraculin), katerega ime izhaja iz angleške besede za čudež, miracle, ker tudi najbolj kislo hrano spremeni v sladko. Prek spleta je mogoče kupiti tabletke z imeni mberry, mirakulin in richberry, izdelane iz teh čudežnih jagod, ki za nekaj časa zmedejo brbončice, da kisel okus zaznavajo kot sladek. Tableto je treba položiti na jezik in počakati, da se raztopi ter tako obloži brbončice; ne smemo je prežvečiti ali pogoltniti cele. Učinek nastopi takoj in traja do dve uri. Tako lahko priredimo zabavo z okusi, na kateri zbrani družbi po mirakulinu postrežemo s kisom in limoninim sokom ali preizkušamo različne okuse pred zaužitjem tabletk ter po njem. Ne le za zabavo, mirakulin je uporaben v prehrani ter kot del shujševalnih diet in za diabetike, ker zadovolji željo po sladkem, ter celo po kemoterapiji, ker naj bi bolnikom pomagal znebiti se kovinskega priokusa hrane. Kot prehransko dopolnilo v Evropi in ZDA sicer še ni sprejet, uporabo tabletk pa priporočajo le starejšim od petih let, otrokom seveda samo pod nadzorom odraslih. Več
-
-
Izak Košir | foto: Uroš Abram
Jure Gostinčar, plesalec, ki je doma povsod, kjer pleše
V Kopru leta 1992 rojeni plesalec Jure Gostinčar svoj dom najde na različnih odrih sveta: doma je pravzaprav povsod, kjer pleše. Ples je gibljiv: kamor te (po)kliče, tja pač greš. In če si res dober, greš lahko marsikam, Gostinčar pa ima to srečo – ki sicer ni zgolj sreča, saj združuje še talent in trdo delo –, da je eden najboljših sodobnih plesalcev pri nas, ki mu je uspelo prodreti tudi v mednarodne vode. Seveda ni bilo vedno tako, čeprav je prve plesne korake naredil že pri rosnih desetih letih: najprej v koprski plesni šoli Elite, kjer ga je hiphop prvi poučeval Siniša Bukinac, kasneje pa v plesni šoli Fiona tudi Fiona Johnson, Azra Selimanović in Erik Bukovnik. To je bil čas, ko se je srečal s prvimi tekmovanji, ki so zanj ter za soplesalke in soplesalce pomenila dodaten vir motivacije. Ples je tako že v osnovni šoli postal del Gostinčarjevega vsakdana, tekmovanj in tudi uspehov pa je bilo vedno več, zato je z vsakim letom bolj izstopal – leta 2010 in 2012 je denimo prejel naslov naj športnika leta Mestne občine Koper. Več
-
Vesna Teržan | foto: Borut Krajnc
Bil je lep sončen zimski dopoldan, Clug je kot umetniški direktor mariborskega baleta moral opraviti še nekaj obveznosti. Vendar se njegove misli, pravi, ves čas sučejo okoli projekta, ki ga pripravlja za moskovski Bolšoj teater. Kljub temu se je hitro odzval na telefonski klic iz gledališke recepcije; že čez nekaj minut je prihitel in nas popeljal po labirintih mariborskega gledališča. Tudi skozi zaodrje, ki je vedno vznemirljivo, ko začutiš tisto posebno energijo. Gledališče in balet sta magična, Edward Clug pa je eden največjih baletnih magov v evropskem prostoru, saj sodi med deset najboljših evropskih koreografov. Vedno je osredotočen na tisto, kar se dogaja v določenem trenutku. Enako pozornost nameni študiju vsebine baleta, razmisleku o koreografiji ali pa zgolj pozdravu in pogovoru. Kljub svetovni slavi je ostal skromen, hkrati pa se zaveda svojih dosežkov in je hvaležen za priložnosti, ki jih je doslej dobil. Več
-
Koncerti na trgih v Ljubljani in Mariboru
Na trge številnih mest se bodo danes zvečer zgrnili tisti, ki silvestrsko noč najraje preživijo na prostem. Vremenoslovci napovedujejo jasno noč, zato načrtovanih koncertov ne bosta pokvarila sneg ali dež. Več
-
30. 12. 2019 | Kultura
Ne veste kam na silvestrski večer? V Cirkulaciji2 bodo med drugim nastopili Markus Sommer, Dojaja, Tom Ries & Felix Kluge, Evano, v K4 Utti, Splinterhouse, Simm., Lara b2b Nitz, Nulla b2b Dvidevat in Softskinson, v Božidarju pa vas bodo v Novo leto popeljali Borka, Lavka, Brassfoot, Borut Cvajner in Stasa. Več
-
Stoletnica rojstva Federica Fellinija
V letu 2020 bodo v Italiji s številnimi dogodki obeležili 100-letnico rojstva filmskega režiserja Federica Fellinija. Večina jih bo potekala v režiserjevem rojstnem Riminiju, kjer je v gradu Sismondo že na ogled razstava o režiserju in kjer bodo leta 2020 odprli Fellinijev muzej. Nekaj dogodkov se bo zvrstilo tudi v Rimu, režiserjevem drugem domu. Več
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Kultura
Pregled leta: Svetovni uspeh najstniške samorastnice
Leta 2016 je Billie Eilish, takrat še deklica, ki se je šolala doma, v zavetju domače hiše posnela skladbo Ocean Eyes in jo nič hudega sluteč naložila na platformo Soundcloud. Skladba je čez noč zaživela svoje življenje in nepričakovano postala spletna uspešnica. Več
-
Gregor Kocijančič, Borka, Goran Kompoš
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Kultura
Širom: svet, ki speče konju cvet
Edinstveno izdelana in izrazito kolektivna praksa z markantnim pečatom slogovnih prevalov in čudovitih melodičnih prepletanj. Več -
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Kultura
Pregled leta: Draga, a vredna ogleda
Ena najtežje pričakovanih razstav letošnjega leta je bila retrospektiva Marine Abramović, najrazvpitejše umetnice performansa, v Beogradu. Med gostovanjem po Evropi je imela podobne razstave že v šestih mestih, vendar je beograjska nekaj posebnega, saj je to prva razstava v njenem domačem mestu po letu 1975. Več
-
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Kultura
Pregled leta: Knjižni presežki
Eva Mahkovic in Eva Mlinar: Vinjete straholjubca
Knjiga leta 2019 Slovenskega knjižnega sejma in prvo izvirno slovensko delo založbe VigeVageKnjige spaja enigmatične, jezikovno ter referenčno bogate zapise Eve Mahkovic s pravljičnimi ilustracijami Eve Mlinar. Več -
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Kultura
Bilo je nekoč ... v Hollywoodu, Quentin Tarantino
Ultimativna mentalna biografija Los Angelesa. Več
Iskanje brez piškotkov ni možno
