• Gregor Kocijančič

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča

    Jockstrap: I Love You Jennifer B

    Pevka in jazzovska violinistka Georgia Ellery (sicer članica čislanega benda Black Country New Road, enega od prvakov novega vala britanskega artrocka) in producent eksperimentalne elektronike Tyler Skye, ki sta se spoznala na londonski akademiji Guildhall School of Music and Drama, sta prah začela dvigovati že v študentskih letih. Pri prvih skupnih projektih se je zdelo, da si prizadevata predvsem za rušenje vseh žanrskih, kompozicijskih in aranžmajskih konvencij, ki so jima jih skušali v glavo vbiti med šolanjem na uglednem konservatoriju, kar je bil dvorezen meč. Več

  • Bernard Nežmah

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga

    Ur. Dan Podjed in Katarina Polajnar Horvat: Nevidno življenje odpadkov

    Zbornik razprav, ki postavi smetenje kot obliko uničevanja planeta. Združuje dva pristopa: spoznavni in svetovalni, ki pa dominira. Jezikovna študija je denimo simpatična z evokacijo besed, kot so izmečki, nesnaga, svinjarija, nečistoča et simile, vendar se ukvarja le s poljem vidnega in skozi meščansko ideologijo, tako da opusti poskus aplikacije terminov na zrak in vodo; pomislimo le na paradoks, ko nekdo z močnimi kemikalijami kreira aseptično stanovanje in rakotvorna čistila meče v smetnjake in odtoke. Geografska posebej omeni Kornate in turizem, ki je največji dejavnik poplave plastike v morju. Antropološke pa denimo ugotavljajo, da je v Ljubljani okoljsko ozaveščena petina, a še ta večinoma na deklarativni ravni. Od tod stopi v polje metod, kako povečati udejanjeno okoljsko ozaveščenost in odgovornost. Recimo s smetnjakom, ki se pogovarja z odlagalci odpadkov in jim sporoča, koliko in kaj vse so vanj že zmetali, s čimer pritisne na njihovo slabo vest. Tu pa iz antropologije prestopa v prevzgojo oziroma v preobrazbo posameznikov s sistemi spodbud in nagrad. Bolj pragmatično bi bilo sicer navesti primere komunalnih praks posameznih mest po svetu. Več

  • Matej Bogataj

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga

    Milan Dekleva: Pet za kvartet

    Milan Dekleva (rojen leta 1946) se pogosto loteva portretnega romana, včasih naslonjenega na biografije izstopajočih posameznikov, zgodovinskih osebnosti, literatov ali izrazitih predstavnikov lastne generacije; razpon sega nekje od Pirjevca Ahaca do Slavka Gruma in Tomaža Pengova. V zadnjem času je njegova pisava zavila proti lahkotnejšemu, jezično okretnemu ter po pristopu in izplenu skoraj operetnemu romanu, ki naj zareže v aporije današnjosti. To zaznamujejo splošna negotovost zaradi bližajoče se kataklizme, tesnobnost in poplava tehnologije, razvezanost smisla in razblaženi, a vseprisotni občutek absurdnosti. Več

  • Do zadnjega diha

    »Odvratno! Vsi so v Cannesu. Kaj hudiča potem jaz počnem v Parizu?« je maja 1959 kriknil Jean-Luc Godard. Njegovi prijatelji, nekdanji filmski kritiki, François Truffaut, Claude Chabrol, Alain Resnais, Jacques Rivette in Éric Rohmer, so že posneli celovečerce ali so jih ravno snemali, sam pa je imel za pasom le štiri kvikije. Zato je zdrvel v Cannes in prosil Truffauta, ali mu prepusti svojo – sicer resnično – zgodbo o Michelu, pariškem avtomobilskem tatu, ki ubije policista, potem pa se med obupanim skrivanjem pred policijo zaplete z ameriško novinarko Patricio, ki na Elizejskih poljanah prodaja New York Herald Tribune in ga nazadnje izda. Truffaut je prikimal – in privolil, da bo napisal tudi scenarij. Chabrol se je javil za »tehničnega in umetniškega svetovalca«. Takoj je dobil tudi producenta in distributerja, ki sta zastrigla z ušesi – novovalovski film, ki ga oglašujeta Truffaut in Chabrol, bo zanesljivo hit, pa četudi za režiserja ni še nihče slišal, sta si mislila. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film

    End of the Road

    Številni filmi se šlepajo na gibanje #MeToo, tale – generični, povsem nepresenetljivi turistični triler, v katerem ovdovelo medicinsko sestro (Queen Latifah) in družino (Ludacris ipd.) med potjo v Teksas terorizirajo rasistični degeneriranci, neonacistični jokli, sociopatski dilerji in morilski šerifi – pa se šlepa na gibanje #BlackLivesMatter, a nezasluženo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film

    Me Time

    Nič ni hujšega in bolj frustrirajočega od ženske s kariero, nas uči tale Netflixova »komedija«, v kateri Kevin Hart igra moža, ki ostaja doma, pere, kuha, čisti in gospodinji, medtem ko njegova žena – Regina Hall – blesti kot prestižna, zelo uspešna arhitektka. Hart, ki v svoji hiši nima kje drkati (razen pod tušem), se počuti vse slabše in čedalje bolj pomanjšanega ( ja, Incredible Shrinking M an) , zato se pridruži »gorečemu« puščavskemu kampu svojega starega prijatelja (Mark Wahlberg), kombinacije Huckleberryja Finna in Petra Pana, ki obljublja opolnomočenje. Stara prijatelja se lahko tako prepuščata vsemogočim bebavim avanturam, traparijam, vicepokanjem in norostim, ja, infantilnosti in regresivnosti, kar pomeni – pot do opolnomočenja vodi prek infantilizacije. Če hočeš naprej, se moraš znoreti in infantilizirati! In že poješ s Sealom. Iskreno rečeno, Več

  • Marcel Štefančič jr.

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film

    Samaritan

    Nekoč so ljudje žalovali za svetom, ki ga je zapustil Bog – v temle filmu pa dvanajstletnik (Javon Walton), tipični mali obsedenec z miti in legendami, žaluje za svetom, ki ga je zapustil superjunaški Samaritan. Ni čudnega: kriminala je v trohnečem Granitnem mestu na pretek, bogataške elite se ne zmenijo za socialno trpljenje, Več

  • Marcel Štefančič jr.

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film

    Divjaki

    Zolja (Alen Liverić), Jasmin (Branko Janković) in Mali (Borko Perić), trije hrvaški luzerji, nogometni navijači in roparji, se leta 2018 odpravijo v Moskvo na finale svetovnega nogometnega prvenstva (Hrvaška vs. Francija), a nehote pristanejo v hribovju Bosanske Krajine – med islamisti, ki ravno načrtujejo veliki teroristični napad, v katerem naj bi umrlo več »nevernikov« kot 11. septembra 2001. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film

    Padec

    Padec se začne na orjaški steni, ki se je oklepata Becky (Grace Caroline Currey) in njen mož, Dan (Mason Gooding), veterana prostega plezanja, toda še preden rečeta »cliffhanger«, klini popustijo, vrv se strga in Dan strmoglavi v globino. Nič posebnega – vse skupaj je zrežirano rutinsko, brez pravega suspenza, brez prave strasti, brez cliffhangerjev. In potem gre še na slabše: Becky, vsa zlomljena, potrta, objokana, zapita in obupana, opusti plezanje, tako da jo potem oče, ki ga igra Jeffrey Dean Morgan, prepričuje, naj se vrne v življenje, a ta prizor je tako kilavo naiven, da vas ima, da bi vstali in odšli iz kina. No, naredili bi katastrofalno napako. Padec se namreč kar na lepem čudežno in naravnost neverjetno pobere – in mutira v eleganten, napet, kompakten, srhljiv, luciden, konceptualen, krut, brezmejno kinetičen B-triler preživetja. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film

    Mala mama

    Obstajajo indiskretni, invazivni filmi o potovanju skozi čas – tu vse temelji na zapleteni tehnologiji, specialnih efektih, pripovednem trušču. Obstajajo pa tudi diskretni, imerzivni filmi o potovanju skozi čas – brez tehnologije, brez efektov, brez trušča. Protagonisti odpotujejo skozi čas, ne da bi sploh vedeli – prižgala jih je želja. Mala mama, ki ga je posnela Céline Sciamma, avtorica Vodnih lilij, Pobalinke, Bande punc in Portreta mladenke v ognju, je tak film. Osemletna Nelly (Joséphine Sanz) gleda mamo, Marion (Nina Meurisse), ki je pravkar izgubila mamo – mamin obraz je siv, nem, tesnoben, melanholičen mozaik žalosti, žalovanja in obžalovanja. Nelly je izgubila babico, a skuša začutiti in razumeti bolečino svoje mame, ki je izgubila mamo, kot da bi skušala vnaprej začutiti in razumeti bolečino, ki jo bo sama nekoč občutila ob izgubi svoje mame. Je njeni mami žal, da s svojo mamo ni preživela več časa in da je ni bolje spoznala? Sta se zgrešili? Kaj če se bo tudi Nelly zgrešila s svojo mamo? Kaj če bo tudi njuno »srečanje« spodletelo? Kaj če že zdajle, ko je ona osem, mama pa enaintrideset, zamujata? Več

  • Izak Košir

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    20/09—25/09
    Več

  • Stanka Prodnik

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Kultura  |  TV

    Lahko bi naredili oddajo leta, žal jim ni uspelo

    Ustvarjalci Tarče so se pod prisilo direktorja televizije Uroša Urbanije pretekli teden lotili primera Smodej. Za vse novinarje, razen za tiste iz senzacionalističnih medijev, je tema kočljiva: izjemno pomembna, družbeno relevantna, neizogibna, a zelo težko je hkrati o njej poročati profesionalno ter zadovoljiti upravičeno ogorčenje in zaskrbljenost javnosti. Več

  • Saša Eržen

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Hudo

    Superjahte prihodnosti

    Avstrija morda res ni pomorska velesila, ima pa podjetje, ki je dovolj predrzno, da je za superbogataše zasnovalo hibridne superjahte, ki se spremenijo v podmornice. Gre za podjetje Migaloo iz Gradca, ki ponuja posebna luksuzna plovila za premožneže. Na podmornicah Migaloo notranjost popolnoma prilagodijo željam naročnikov, poleg standardne jahtaške luksuzne opreme, kot so bari in bazeni, ter ekskluzivnih igračk, kot so mini podmornice za šest ljudi, pa svojim lastnikom ponujajo nekaj, česar jim ostale, še tako drage jahte, ne morejo. To je ultimativna zasebnost, saj na globini tristo metrov množice radovednežev ne morejo prodajati zijal, kot počnejo sicer, kadar jim na dopustu pot prekriža prestižno plovilo. Varno potopljena pod morsko gladino in skrita pred pogledi lahko jahta podmornica pluje kar štiri tedne. V dolžino merijo od 72 do 283 metrov, najdražji model naj bi stal več kot dve milijardi dolarjev, najcenejši pol manj. Osrednji, Megaloo M5, bo na površju lahko dosegel hitrost dvajsetih vozlov, pod vodo pa se upočasnil na dvanajst. Bojda bodo izdelali le enega. Več

  • foto: Igor Škafar

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Ulica

    Nina 

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Portret

    Fotograf, ki si osvetljuje temo

    Branko Čeak je (leta 1972) rojeni Bežigrajčan. Kot mulc je oprezal za sosedom Kajetanom Kovičem in preostalimi eminentneži iz sveta književnosti in teatra, ki so prav tako živeli v tem ljubljanskem okolišu. Literatura se mu je zdela sveta, zato se je tudi sam vpisal na študij primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti, požiral predavanja pri Janezu Vrečku, Tomu Virku in še kom, zbiral desetke, se družil s sošolci, bodočimi intelektualci, dokler ga ni pri triindvajsetih potolkla depresija. Naenkrat ni več videl smisla niti v dokončanju študija, ki ga je tako oboževal. Nekaj časa je »blodil naokoli«, nato pa sedel na kolo in s prijateljem odšel raziskovat pogorji Karakorama in Himalaje. Več

  • Damjana Kolar

    16. 9. 2022  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo tokrat izbrali za vas. Več

  • Uredništvo

    15. 9. 2022  |  Kultura

    Kakšna je človeška narava kopičenja stvari?

    V novomeški Galeriji Simulake bodo v petek, 16. septembra ob 19. uri odprli samostojno razstavo slikarke Neže Perovšek z naslovom Max capacity - Mixed reviews. Na ogled bodo izbrana dela iz obdobja zadnjega leta in pol, v katerih umetnica nadaljuje raziskovanje svojega osebnega arhiva in kompulzivnega zbiranja vizualnih materialov.  Več

  • Uredništvo

    15. 9. 2022  |  Kultura

    Zrcaljenje notranjih svetov in stanj

    V ustvarjalnem prostoru Hupe Brajdič v podhodu Ajdovščina, bodo danes, 15. septembra ob 19. uri odprli fotografsko razstavo Tereze Kozinc in Andreja Zavašnika z naslovom Porezava. Gre za umetniško delo, ki preplete njuna dela v razstavnem prostoru. Več

  • Uredništvo

    14. 9. 2022  |  Kultura

    Kako se je razvijalo slovensko LGBT+ gibanje ...

    Od 12. do 18. septembra v Jugoslovanski kinoteki v Beogradu poteka tretji filmski festival Merlinka Klasik, v okviru dogodka EuroPride 2022 – prvega EuroPrida v jugovzhodni Evropi. V sklopu festivala bo v petek, 16. septembra ob 18. uri, doživel svetovno premiero celovečerni dokumentarni film LGBT_SLO_1984 režiserja Borisa Petkoviča. To bo edini dokumentarni film, ki bo prikazan na festivalu, v družbi pomembnih imen svetovne filmske klasike kot so Pier Paolo Pasolini, Rainer Werner Fassbinder, John Schlesonger, Jonathan Demme. Več

  • STA

    14. 9. 2022  |  Kultura

    »Umrl je zadnji veliki modernist 20. stoletja«

    V 92. letu starosti je včeraj umrl francosko-švicarski režiser Jean-Luc Godard. Bil je ključna osebnost francoskega novega vala, ki je v poznih 50. in 60. letih minulega stoletja korenito spremenil filmsko umetnost. Več

  • Uredništvo

    14. 9. 2022  |  Kultura

    Umetnost in tehnologija

    V prostorih ljubljanske Galerije Y bodo v sodelovanju z dražbeno hišo Sloart danes, 14. septembra ob 19. uri odprli 2.  Ecoart festival. Skupinska razstava z naslovom Traceback() se nanaša na pogost programerski izraz ali ukaz, ki izpiše poročilo in omogoča pregled morebitnih storjenih napak v kodi. Dela na razstavi tako sovpadajo s principom učenja na napakah in nenehnega vračanja h ključnim vprašanjem o naših kiksih, nejevoljni ignoranci in neuspehih povezani z ekologijo. Kuratorici razstave sta Rea Vogrinčič in Maša Žekš. Več

  • STA

    13. 9. 2022  |  Kultura

    Nasledstvo in Ted Lasso prejela največ emmyjev

    Nasledstvo in Ted Lasso sta velika zmagovalca ponedeljkove podelitve letošnjih televizijskih nagrad emmy, ki je prvič po letu 2019 ponovno potekala v Microsoftovem gledališču v Los Angelesu. Serija Nasledstvo je prejela emmyja za najboljšo televizijsko dramsko serijo, Ted Lasso pa je že drugo leto zapored prejela emmyja za najboljšo komično serijo. Več

  • STA

    13. 9. 2022  |  Kultura

    V Piranu bodo snemali hollywoodski film

    Od ponedeljka pa vse do 4. oktobra bo Piran postal kulisa akcijskega filma, ki ga bo snemala tuja snemalna ekipa z zvezdniškimi igralskimi imeni, kot so: Eva Rinaldi, Halle Berry in Mark Wahlberg. Ker bodo v starem mestnem jedru snemali zahtevne kaskaderske kadre, na piranski občini pozivajo prebivalce in obiskovalce k potrpežljivosti. Več

  • STA

    13. 9. 2022  |  Kultura

    Retrospektiva Yoko Ono: »Umetnost, ki te prisili k razmišljanju«

    V Umetnostni galeriji letošnje Evropske prestolnice kulture (EPK) Kaunasa je na ogled retrospektivna razstava Yoko Ono. Japonsko-ameriška konceptualna umetnica je ena najbolj znanih predstavnic umetniškega gibanja Fluxus, ki se je začelo v Litvi. To pa je po pisanju nemške tiskovne agencije dpa tudi eden od razlogov za pričujočo retrospektivo. Več

  • STA

    12. 9. 2022  |  Kultura

    Slovenski ilustratorji dobili svoj center in portal

    Slovenski ilustratorji in ilustratorke imajo odslej svoj center. Avgusta je zaživel portal Centra ilustracije, na katerem je med drugim predstavljenih okoli 50 ilustratorjev. V fizični prostor bo center po besedah njegove vodje Maše P. Žmitek vstopal s srečanji, dogodki in izobraževanji, v prihodnosti pa upa, da bo dobil tudi fizični domicil. Več

  • DK

    12. 9. 2022  |  Kultura

    Dokumentarci na mariborskem platnu

    V Lutkovnem gledališču Maribor bo od 15. do 18. septembra potekal mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC #11, na katerem se bo zvrstilo 25 projekcij, od tega 6 premier in 1 predpremiera. Programska selektorica festivala je Maja Malus Azhdari. Več

  • DK

    12. 9. 2022  |  Kultura

    V Ljubljani najboljši korejski filmi zadnjih dveh let 

    Od 13. do 18. septembra bo v Kinodvoru potekal Teden korejskega filma, ki ga organizira Veleposlaništvo Republike Koreje, kjer bo na ogled pet južnokorejskih filmov različnih žanrov iz najnovejše produkcije. Več

  • DK

    10. 9. 2022  |  Kultura

    Državljanska nepokorščina in upor sistemu

    V Prešernovem gledališču Kranj bo danes, 10. septembra premiera proletarske komedije Daria Foja Vse zastonj! Vse zastonj! v režiji Ajde Valcl. Zgodba te duhovite, a hkrati ostre Fojeve družbenokritične farse se začne tik po uporu v trgovinskem centru, ko se ženske, ogorčene nad ponovnim dvigom cen, odločijo, da temu naredijo konec. Več

  • Uredništvo

    10. 9. 2022  |  Kultura

    To postaja vse večja težava zlasti pri komercialnih medijih

    "Jezikoslovci si zelo prizadevamo, da bi se naše okolje jezikovno nekoliko sprostilo. To pomeni, da na jezik ne bi gledali s strahom, da ne bi imeli občutka, da vsi ves čas delamo napake, ampak bi govorili in pisali čim bolj sproščeno. Vendar pa sproščenost ne pomeni tolerance do neznanja, ne pomeni, da smo lahko brezbrižni. V jeziku smo lahko sproščeni, če ga dobro obvladamo, če ga imamo radi, če nam nekaj pomeni. Vse tovrstne napake ne kažejo na sproščenost, temveč na brezbrižnost. Od tistih, ki ustvarjajo televizijski program, nekako pričakujemo, da bodo imeli vsaj osnovno jezikovno znanje. Zlasti pri komercialnih medijih postaja vse večja težava to, da varčujejo pri lektorskih službah in nasploh pri vložku v kvaliteto svojega jezika." Več

  • Damjana Kolar

    10. 9. 2022  |  Kultura

    Film tedna: Mala mama

    V Kinodvoru bo 15. septembra ob 20.30 premiera filma Mala mama. Režiserka Céline Sciamma je po Portretu mladenke v ognju ustvarila mojstrsko miniaturo o žalovanju, spominu ter skrivnostnih vezeh med materami in hčerami. Več