• Pia Nikolič

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Kultura

    Stripovski album za vse žrtve spolnega nasilja

    Dela Nine Bunjevac so bila slovenskemu občinstvu neznana, dokler ni leta 2014 obiskala ljubljanskega festivala stripa Stripolisfest, kasneje preimenovanega v festival stripa Tinta. Takrat je predstavljala svoj drugi stripovski album Očetnjava, šest let kasneje pa smo dobili še en prevod njenega najbolj svežega stripa z naslovom Bezimena. Svoj distinktivni slog je avtorica začrtala že v prvem stripovskem albumu, ki pri nas še ni bil preveden, v državah bivše SFRJ pa ga prevajajo kot Hladna kot led. Izšel je leta 2012 in ji takoj prinesel nagrado Douga Wrighta, ki jo že petnajst let vsako leto poklanjajo na največjem kanadskem stripovskem festivalu v Torontu. Več

  • Lara Paukovič

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Kultura

    Mladinin plonklistek za najboljše branje tega poletja

    Zaradi nepredvidljivih razmer, ki spremljajo pandemijo koronavirusne bolezni, si letos počitnic v oddaljenih krajih bržkone ne upa načrtovati nobeden od nas, se pa lahko daleč stran brez bojazni, da bi nenadoma pristali v karanteni ali odrezani od letalskega in železniškega prometa, odpravite s knjigami. Nekaj predlogov za poletno branje smo v poletni cekar nasuli mi, nekaj pa uveljavljena imena iz slovenske kulture. Tokrat predstavljamo izbrane romane in kratke zgodbe, o svojih poletnih bralnih favoritih pa so spregovorili Veronika Simoniti, Tin Grabnar in Ana Schnabl. Več

  • Izak Košir

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Dogodki

    Climax: Mort, Galerija Kapelica

    V Galeriji Kapelica v Ljubljani bodo ob 20. uri odprli razstavo Betine Habjanič z naslovom Climax: Mort. Umetnica v svojih delih tematizira dihotomijo živali-hrana kot etično nevzdržno zlorabljanje živih bitij. S tokratno razstavo, ki je del večletnega projekta, s fetišiziranimi pripomočki in mizansceno, ki upomenja situacijo v sadovski estetiki, nasilje stopnjuje do absurda, vendar ga obenem obravnava kot sublimnega. Instalacija z erotičnim ubijalskim strojem v posebej za to oblikovani hiši z intimnim in psihološko opojnim ambientom, ki ga ustvarja bližina smrti, je okolje, v katerem si lahko zamišljamo neznosne prizore, podobne tistim, ki jih proizvaja smrtonosna prehrambna mašinerija. Več

  • Stanka Prodnik

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Kultura  |  TV

    Težki časi za superheroje

    Rosvita Pesek je še najbližje temu, kar bi lahko imenovali slovenska superjunakinja: čez dan živi bolj ali manj umirjeno življenje klene slovenske tašče, ljubiteljice ta prave zgodovine in viž, bržkone dela celo izvrstne rezance – kakor hitro pa nad mesto pade zlovešča noč in se iz Trstenjakove ulice v Ljubljani zasliši znani klic na pomaganje z nezmotljivim grosupeljskim naglasom, tedaj gospa obleče svojo senčno opravo, nadene si kamnito masko zaskrbljene matrone, preveri arsenal novinarskih floskul in se prelevi v Črno damo nacionalne televizije, zaščitnico domoljubnih, bič Metelkove, trepet najgloblje države. Več

  • Saša Eržen

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Hudo

    Brizgalni napihljivčki

    Časi, ko so bili otroci povsem zadovoljni, če so se lahko poleti na vrtu škropili z vodo iz cevi za zalivanje, so mimo. Zdaj so v modi nekaj metrov visoke napihljive plastične živali, ki brizgajo vodo iz nosu, roga, ust ali trobca. Podjetje Bigmouth v svojem zabaviščnem repertoarju ponuja skoraj trimetrsko žirafo, malo manj kot dvometrskega samoroga, enako velikega rožnatega slona, zelenega tiranozavra reksa ali pošastko ter v meter visok klobčič zvitega kačona. Najprej jih je treba napihniti, nato pa nanje le še priklopimo vrtno cev in odpremo vodo. Ker so lahki, jih je lahko prenašati naokoli, mogoče pa jih je tudi zasidrati v travnata tla. Priložen je celo komplet za krpanje, če se pojavi kakšna luknja. Za poletje, v katerem utegnemo več časa kot navadno preživeti doma, bodo potrebni dodatki, s katerimi lahko na vrtu pričaramo razpoloženje manjšega zabaviščnega parka, še posebej v vročinskem valu. Kakšni bazenčki neki, letošnji pièce de résistance otroške rojstnodnevne zabave, sosedskega piknika ali duhamornega družinskega srečanja so očitno brizgalni napihljivčki. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Ulice

    Janko

    Več

  • Lara Paukovič

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Portret

    Borut Bučinel, oblikovalec svetlobe, fotograf in videoustvarjalec, ki je zadnji Borštnikov nagrajenec

    Borut Bučinel je pri trinajstih letih doživel nesrečo: zbil ga je avto. Ker je uspešno okreval, temu danes morda ne bi pripisoval posebnega pomena, če ne bi imel te smole, da je ob udarcu v glavo izgubil spomin. Čisto zares: ko se je zbudil v bolnici, je vedel, kdo je, kdo so člani njegove družine in kje živi, ohranil pa ni niti enega spomina in izgubil je občutek za barve. »Zanimivo je, da sem se od obdobja pred nesrečo zavedal, da barvni odtenki obstajajo, videl pa sem samo ’čiste’ barve, kot so modra, zelena in črno-bela. Vendar se je to sčasoma izboljšalo, spomin pa se mi nikoli ni vrnil.« Z izgubo spomina se je zgodilo še nekaj: tudi nove spomine mu je bilo težko ohranjati. A doma je izbrskal star fotoaparat Zenit in potem z njim »strašil naokoli«, saj je ugotovil, da si stvari lažje zapomni, če jih zabeleži – s fotografijo, risbo ali skico. In res mu gre ohranjanje spominov zdaj že precej bolje, najbrž tudi zato, ker ima fotoaparat pogosto v rokah. To pa seveda ni vse, s čimer se ukvarja. Toda pojdimo lepo po vrsti. Zaradi navdušenja nad risanjem, oblikovanjem in fotografijo se je vpisal na oblikovno šolo v Ljubljani. V nekaterih predmetih (fotografija, jasno) je užival, drugi (matematika) pa ga niso pretirano zanimali. Še bolj kot šola pa je v resnici na njegovo pot vplivalo to, da je stanoval v Dijaškem domu Ivana Cankarja. Tam je spoznal kup umetniško nadarjenih ljudi, s katerimi še vedno sodeluje, pedagog Drago Pintarič pa je bil prvi, ki je v njem videl umetniški potencial. »Plesalec boš,« mu je dejal. »Takrat tega seveda nisem verjel, a kmalu sem spoznal plesalca Sebastjana Stariča, ki je bil v dijaškem domu plesni mentor, in začel z njim delati plesne projekte. V četrtem letniku sem že nastopal po Avstriji.« Starič ga je vpeljal tudi v teater, seznanil se je na primer z gledališčem Glej, kjer je spoznal oblikovalca svetlobe Igorja Remeto in kjer je potem skozi leta sodeloval pri mnogih projektih. »Ker sem želel še malo zaslužiti, sem se ponudil, da bi pomagal pri različnih opravilih v teatru. Tako sem na primer čistil reflektorje in podobno in se začel poglabljati ne samo v ples, ampak tudi v tehniko.« Več

  • Dr. Boris A. Novak

    9. 7. 2020  |  Kultura

    Dr. France Prešeren o rumenih jopičih

    (mala francoska balada) Več

  • Damjana Kolar

    9. 7. 2020  |  Kultura

    TV napovednik od četrtka do nedelje

    Priporočamo dokumentarni film Natalie Wood: Kar ostane, ki beleži osebne in poklicne vzpone in padce priljubljene ameriške igralke, film Ogorčenje, o odraščanju in pasteh prve ljubezni, posnet po romanu Philipa Rotha, film Pokrpajmo žive, posnet po uspešnem romanu Maylis de Kerangal, ki se poglobi v občutljivo problematiko darovanja človeških organov. Več

  • DK, STA

    8. 7. 2020  |  Kultura

    Reševanje Plečnikovega stadiona

    Organizacija Europa Nostra je ministru za okolje in prostor Andreju Vizjaku, ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću prejšnji teden poslala pismo, v katerem pojasnjuje svoja stališča o projektu Bežigrajski športni park in pripravljenosti za sodelovanje s slovenskimi upravnimi organi v iskanju rešitve. V pismu so zapisali, da je Plečnikov stadion pomemben primer športne in rekreacijske arhitekture v Evropi in tudi širše ter odličen primer mkegovega pristopa do arhitekture in urbanizma, ki vključuje tako klasične kot moderne elemente. Čeprav projekt Bežigrajski športni park (BŠP) predvideva ohranitev nekaterih delov originalnega objekta, bi bili po njihovem prepričanju le-ti povsem razvrednoteni z dograditvijo velikih novogradenj. Več

  • DK, STA

    6. 7. 2020  |  Kultura

    Poslovil se je velikan filmske glasbe Ennio Morricone

    V rimski bolnišnici je ponoči v 92. letu starosti umrl italijanski velikan filmske glasbe Ennio Morricone. Poleg več kot 100 orkestrskih, vokalno-instrumentalnih in komornih del je ustvaril glasbo za več kot 500 filmov. Za dosežke v filmski glasbi je prejel vrsto nagrad, med drugim dva zlata globusa, nagrado grammy in evropsko filmsko nagrado ter oskarja za življenjsko delo. Več

  • DK, STA

    6. 7. 2020  |  Kultura

    Uspehi slovenskih filmarjev v tujini

    Režiserja Gregor Božič in Matjaž Ivanišin ter režiserka Urška Djukić beležijo uspešne mednarodne poti, so sporočili s Slovenskega filmskega centra (SFC). Ivanišinov Playing Men je med epidemijo dočakal spletno distribucijo v Franciji, Božičeve Zgodbe iz kostanjevih gozdov gostujejo po festivalih, Urška Djukić pa dela na mednarodni koprodukciji. Več

  • Oštro.si

    6. 7. 2020  |  Kultura

    Režiser, ki ne verjame, da bo ena predstava spremenila svet, lahko pa spreminja mikrosvetove

    Včasih je naša družba v svoji vnemi preveč sistematična in pod preprogo pomete marsikateri problem, ki bi moral biti viden. A ni nujno, da ta tam ostane za vedno oziroma da je prepuščen temu, da se na njem nabira prah. Več

  • Uredništvo

    6. 7. 2020  |  Kultura

    V soboto bo Ljubljana nosila rdečo zvezdo

    Na Kongresnem trgu v Ljubljani bo 11. julija ob 21. uri koncert z naslovom Nosil bom rdečo zvezdo, na katerem bo nastopila Svetlana Makarovič in umetniki, ki zase pravijo, da "jim je mar in hočejo s svojo pesmijo kovati nov svet". "Z rdečimi zvezdami na prsih, simbolom upora in svobode nas bo pesem ponovno združila v nekdanjem tovarištvu, ki pozna resnično zgodovino te dežele, je ne potvarja in s ponosom govori o njej," so nastopajoči zapisali v sporočilu za javnost.  Več

  • Damjana Kolar

    6. 7. 2020  |  Kultura

    Tedenski napovednik kulturnih dogodkov

    Priporočamo razstavo del treh od štirih letošnjih nominirank za Nagrado skupine OHO: Nike Ham, Žive Drvarič in Đejmi Hadrović, slovensko premiero političnega trilerja o umetni inteligenci, oblasti in družbenem nadzoru iHUMAN. razstavo Tanje Vujinović MetaVrt: Sfera3, mednarodni festival sodobnega kolaža KAOS. Več

  • Uredništvo

    5. 7. 2020  |  Kultura

    Znani so klubski maratonci

    Žirija Glasbene redakcije Radia Študent je izbrala 6 glasbenih projektov, ki se bodo udeležili jubilejnega dvajsetega kroga Klubskega maratona. Turneja Klubski maraton 2020 bo letošnjim izbrancem omogočila koncertne nastope po Sloveniji, radijske nastope v živo, obsežno promocijo med maratonom in po njem ter studijsko snemanje skladb za promocijsko kompilacijo Klubski maraton 2020, ki bo izšla pod okriljem Založbe Radia Študent, v digitalni obliki in na CD-ju. Več

  • Uredništvo

    5. 7. 2020  |  Kultura

    Nedeljska poezija #23

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih dveh letih. Tokrat pesem Petra Semoliča. Več

  • DK, STA

    4. 7. 2020  |  Kultura

    Poletje v Tivoliju 

    V parku Tivoli bo julija in avgustu potekalo pestro kulturno dogajanje, imenovano Poletje v Tivoliju. Zvrstilo se bo približno 60 dogodkov s področja vizualne umetnosti, glasbe, filma in literature. Mednarodni grafični likovni center (MGLC), ki program organizira že desetič, za letošnjo izdajo napoveduje daljši in bolj raznolik repertoar. Več

  • Uredništvo

    4. 7. 2020  |  Kultura

    Zbirka #instapoezije

    V okviru pesniškega natečaja Plačaj z verzom je izšla zbirka #instapoezije, ki je nastajala na družbenih omrežjih med prvim valom epidemije novega koronavirusa. Na pobudo organizatorja, dunajske pražarne kave Julius Meinl, je splet preplavilo več kot 300 verzov, med katerimi sta Feri Lainšček in Glorjana Veber izbrala najboljše in jih uredila v posebno pesniško zbirko, ki je dostopna na spletu. Več

  • Izak Košir

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Kultura

    Strah in pogum

    Kulturno uredništvo TV Slovenija je v času karantene Društvo slovenskih režiserjev (DSR) prosilo, naj filmski režiserji in režiserke ustvarijo enominutne »selfi« filme, da bi jih na televiziji predvajali po Odmevih kot zadnji prispevek v rubriki Kultura. Več

  • Gregor Kocijančič

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Plošča

    Baauer: Planet’s Mad

    Čeprav Baauerja svet pozna predvsem kot avtorja megauspešnice Harlem Shake, ki je pred sedmimi leti postala youtubovska senzacija in je pripomogla k popularizaciji stadionskega trapa, je že s prvencem dokazal, da premore veliko več kot zgolj cenene brostep drope. Producent še vedno stavi na moč pompoznega dropa, vendar je ta na novi plošči daleč od cenenega: Planet’s Mad je osupljiva zbirka edinstvenih bangerjev, ki se kljub prefinjeni, večplastni produkciji ne jemljejo preresno. V žanrsko neobremenjeni zmešnjavi ritmičnih rafalov najdemo številne norčave reference na nekoliko vulgarnejše odvode plesne elektronike, vendar so takšne reference zapakirane v kontekst napredno mislečih dekonstrukcij klubske glasbe. Več

  • Jaša Bužinel

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Plošča

    HAIM: Women in Music Pt. III

    Kljub resnemu naslovu tretji album losangeleške sestrske naveze Haim ni analiza razmerij moči med spoloma v glasbeni industriji. Je pa Women in Music Pt. III v primerjavi s predhodnikoma bolj osebnoizpoveden in zato najbolj avtorsko dodelan ter razpoloženjsko niansiran zasedbin izdelek doslej. Na njem se v najlepši luči pokaže bendova sposobnost za pisanje hitro zapomnljivih, prikupnih poletnih hitov za brezskrbno poležavanje na vrtu v duhu someščank iz skupine The Bangles. In četudi v komadih pogosto odmevajo sladka r & b večglasja devetdesetih let in slogovni vplivi pop rocka z začetka tisočletja, od Shanie Twain do Alanise Morissette, sta obe, zvočna podoba in žanrska pestrost, čisti odsev duha časa. Več

  • Borka

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Plošča

    Khruangbin: Mordechai

    Teksaški trojec svetovljanske ležernosti streže s tretjim albumom. Khruangbin je pozornost sprva pritegnil predvsem s prebrisanim trikom prežemanja muzike s kaveljci starega tajskega psihedeličnega popa, zdaj pa se z vsakim projektom vse bolj odmika od te etikete. Novost je nedvomno, da je plošča Mordechai tako rekoč v celoti vokalna, po starem pa se premika z res počasnim tekom in črpa iz mogočnega nabora izrazov – iz disca, soula, duba, godb Latinske Amerike, iranskega popa ... To je muzika neprekinjenega zaporedja aluzij, a s pečatom nežno lebdečega gruva, skopih besedil in zračnega kitarskega melosa. Poletno poslušanje, ki ne bo obveljalo za enega od vrhuncev skupine. Več

  • Gregor Kocijančič

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Plošča

    Arca: KiCk i

    Ko je Alejandra Ghersi – venezuelska producentka in pevka, ki ustvarja pod psevdonimom Arca – pred leti s peščico izdaj eksperimentalnih hiphop beatov neustavljivo prodrla na sceno, je muzicirala v precejšnji anonimnosti: ustvarjanje je zakamuflirala v skrivnostno meglico, kar je verjetno še dodatno pripomoglo k njenemu preboju v svetovno glasbeno krajino. Sčasoma je razkrila identiteto, presenetljivo podpisala pogodbo z založbo velikanko in se uveljavila kot ena najdrznejših ustvarjalk na polju eksperimentalne elektronike. Status producentske vizionarke je v očeh širše javnosti zacementirala, ko so ji na vrata potrkali številni pop velikani: najprej Kanye West, nato FKA Twigs in kasneje tudi Björk. Ta jo je med eno izmed njunih številnih studijskih seans spodbudila, naj se preizkusi kot pevka. Od tedaj Arca elektronske mojstrovine pogosto obogati s svojim glasom, včasih bolj, drugič manj posrečeno, na novi plošči pa ponudi daleč najsuverenejšo dostavo vokalnih vložkov doslej. Več

  • Bernard Nežmah

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Knjiga

    Pino Adriano in Giorgio Cingolani: Nacionalizem in nasilje

    Če množica aktivističnih nasprotnikov Thompsonovega koncerta v Mariboru bere knjige, se založbi ni bati za prodajni uspeh. Knjiga je v originalu izšla leta 2011, italijanska avtorja, ki v bibliografiji navajata tudi precej knjig v srbskem in hrvaškem jeziku, ostajata v liniji komunistične literature o ustaštvu, saj praktično ne navajata spoznanj modernega hrvaškega zgodovinopisja. Tudi ne obravnavata delovanja NDH v celoti, niti ne razmerij med ustaši in komunisti (v tridesetih letih so zaradi terorizma družno sedeli po kraljevih zaporih), ampak poudarjata njeno zločinsko raven. Enako minimizirata velikosrbsko diktaturo pred drugo vojno, ki je v veliki meri spodbudila radikalizacijo hrvaškega nacionalizma, ter podobno vojnemu partizanskemu gibanju pripisujeta le svetniške lastnosti. Sta pa pisca posebej temeljita in nazorna v poglavjih, kjer opisujeta razmerja med Mussolinijem in ustaškimi emigranti, ki so našli azil v Italiji. Še bolj v orisu njihovega povojnega bega iz Jugoslavije, ko so prek mreže podpornikov bivali v Avstriji, nato po taboriščih in samostanih v Italiji ter potem v Argentini in obeh Amerikah. Ustaški režim je že leta 1943 projiciral vojaški poraz in zato sistematično pošiljal poldrugo tono zlata in drugih dragocenosti v švicarske banke, s čimer si je zagotovil povojno preživetje; ameriške tajne službe so po vojni ocenile vrednost ustaškega zaklada v Vatikanu na 47 milijonov dolarjev. V zaključnih poglavjih beležita ustaške atentate na funkcionarje Titovega režima po Evropi in Jugoslaviji ter udbovske atentate na ustaške veljake v emigraciji. Knjiga o ustaštvu, ki se ustavi pred razglasitvijo sodobne hrvaške države. Več

  • Matej Bogataj

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Knjiga

    Lenart Zajc: Delci svetlobe

    Na vrhu tehnološko skrajno dodelane in energetsko nepotrošne stolpnice v sterilnem labirintu – ta stanovalca po izgubi imunosti varuje pred vsem – prebiva bog. Pravzaprav Martin Marker, ki je iz radovednega otročiča zaradi stričevega darila, commodorja C64, najbolj prodajanega računalnika vseh časov, v hipu postal asocialen in začel razmišljati o uporabnosti te naprave. To je potem izpilil in razvil in je zdaj lastnik in inovacijski navigator najnaprednejše firme za razvoj tehnologije, konkurenčne Nasi. Zasvojen od začetka, ves čas pred drugimi, tudi po neskrupuloznosti, zdaj se s svojimi genialci z vsega sveta ukvarja z razvojem osebnosti – njegova ruska asistentka temu reče duša, česar se sam otepa – likov, nastopajočih v arkadnih igrah. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Film

    Da 5 Bloods

    Brez vojne ni denarja, brez denarja ni vojne, zato se vojne nikoli ne končajo. Takšna je tudi vietnamska vojna. Spomnite se le, kako so Ramba – ali pa Chucka Norrisa – pošiljali v Vietnam, da bi končno dobil vojno, ki so jo Američani izgubili. Tokrat, v Leejevem robustnem distopičnem eposu Da 5 Bloods, se v moderni Vietnam odpravijo štirje temnopolti vietnamski veterani, Paul (Delroy Lindo), Otis (Clarke Peters), Eddie (Norm Lewis) in Melvin (Isiah Whitlock Jr.), ki pa hitro opazijo, da Vietnam preplavljajo ameriški brendi in ameriške verige, zato eden izmed njih pripomni, da Ameriki v Vietnam sploh ne bi bilo treba z orožjem – samo verige fast-food restavracij, kot sta McDonald’s in Pizza Hut, bi tam odprla, pa bi zmagala. Vsi štirje so upokojeni proletarci, toda ideološko so razdeljeni – Paul je navijač Donalda Trumpa. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Film

    Neodvisne

    Tekmovanja za miss sveta ni ustanovil Donald Trump, pa tudi licence zanj nima, toda 20. novembra 1970 ga je v londonskem Royal Albert Hallu zelo “dobro” anticipiral sloviti ameriški komik Bob Hope, gostitelj tekmovanja za miss sveta. “Nedotaknjene” tekmovalke so pozirale v kopalkah, tako da so lahko gledalci v dvorani in doma (22 milijonov) “ocenili” njihove zadnjice, ko pa so odšle z odra, je nanj stopil Hope in povedal tale “vic”: “Vesel sem, da sem na tej živinski tržnici – muuuuuu! To pa je res prava živinska tržnica. Prišel sem pogledat teleta.” Publika se je hahljala, zato je dodal: “Nočem, da mislite, da sem pokvarjeni starec, ker na ženske nikoli ne pomislim dvakrat – že moja prva misel pokrije vse!” Publika se je še kar hahljala, Hope pa ne, ker je že jemal zalet za nov “vic”, a ni vedel, kaj ga čaka. Ni namreč vedel, da so se med publiko infiltrirale feministke, ki so imele dovolj tega seksističnega poniževanja in objektiviranja žensk, tega “lepotnega” tekmovanja – nenadoma so začele ropotati z ragljami, kričati in vzklikati, tekati in noreti po dvorani, metati smrdljive “bombe” in letake, streljati z vodnimi pištolami, povzročati kaos, sejati paniko in razobešati transparente z napisom: “Gibanje za osvoboditev žensk!” Več

  • Pia Nikolič

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Kultura

    Boj za preživetje

    Čeprav so vladni veljaki možnost prejemanja nadomestila za čakanje na delo doma podaljšali do jeseni, so samozaposleni v kulturi z junijem ostali brez pravice do nadomestila v znesku 700 evrov, za katero so lahko zaprosili aprila in maja. Poleg tega so se ta teden možnosti za izpeljavo kulturnih prireditev spet zmanjšale. Omejitev zbiranja se je s 500 spustila nazaj na največ 50 udeležencev, razen v primerih, za katere bo NIJZ posebej odredil, da je zbiranje mogoče. Tudi julij bo zato ostal kulturno podhranjen mesec. O tem je v prispevku za Odzven, spletno revijo o glasbi, že razpravljal umetniški vodja Gledališča Glej, režiser Jure Novak: »Stožic ne razprodaš v enem tednu, klubski in festivalski dogodki pa so obiskani na podlagi rednega, stalnega in dolgotrajnega dobrega kuriranja. Še gostinci, sicer prav tako izredno prizadeti med epidemijo, so si v zadnjih tednih lahko nekoliko opomogli. Koliko koncertov pa se je izpeljalo junija letos? V primerjavi z lanskim letom? Ne vem, kako boste preživeli. Mislim, vem. Boste. Nekako. Zase obljubim, da bom še bolj pridno kupoval albume in obiskoval koncerte. Vi pa morate resno premisliti, ali ni trenutna kriza samo pokazala, kako zelo nevzdržen je vaš tipični produkcijski model. In stopiti skupaj in doseči spremembe.« Več

  • Izak Košir

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Dogodki

    Tonje Hessen Schei: iHUMAN, Kino Šiška

    Ko stroji postajajo pametnejši, se spreminja tudi opredelitev, kaj pomeni biti človek. Kako umetna inteligenca (UI) vpliva na to, kdo smo? Kako lahko poskrbimo, da jo bomo razvili tako, da bo varna in namenjena za splošno dobro? Katere cilje in vrednote programiramo v svoje sisteme? Ko se vnos podatkov in računalniška moč povečujeta, se soočamo z revolucijo UI, ki spreminja naša življenja in naš svet. Na tej prelomni točki zgodovine, ki jo nekateri imenujejo »novi veliki pok«, le malo ljudi razume, kaj UI v resnici je in kaj nam prinaša prihodnost. iHUMAN je časovno omejena medijska umetnina večkrat nagrajene umetnice in filmske ustvarjalke Tonje Hessen Schei: potovala je v cvetočo industrijo UI, da bi spoznala, kakšne priložnosti in izzive v njej vidijo računalničarji, ki to tehnologijo poganjajo. Na eni strani vidimo, kako optimizira zdravstvo in nam pomaga pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov, seznanimo pa se tudi s pomisleki o morebitni zlorabi tehnologije, ki se vedno hitreje razvija. Delo skozi glasove najbriljantnejših umov raziskuje potrebo po mednarodnih standardih in predpisih za razvoj in uporabo UI ter se sprašuje, ali je umetno inteligenco mogoče regulirati. Skozi močne zgodbe nastopajočih oseb in revolucionarno uporabo umetne inteligence pri ustvarjanju filma je iHUMAN najverjetneje med najbolj relevantnimi deli za obveščanje gledalcev o vplivu ene najmočnejših tehnologij našega časa. Tonje Hessen Schei, katere delo se osredotoča na nove tehnologije, človekove pravice, okolje in socialno pravičnost, je tudi avtorica večkrat nagrajenega filma Drone (2014) o tajni vojni brezpilotnih letal, ki jo vodi Cia. Več