Not Dead Enough / Vestern, Gledališče Glej, Ljubljana

Not Dead Enough / Vestern, uprizoritev Gledališča Glej, ki letos praznuje 50-letnico delovanja, je poskus prenosa filmskega žanra v gledališče, obravnava pa seksizem, spolno normativnost in rasizem. Orožje je povsod, alkohol se pije namesto vode, edino merilo uspeha je denar, ljubezen je prepovedana, nasilje je zakon. Zaljubljenca Jolene in Jimmy McLeane živita daleč stran od mesta, nato pa Jimmy krene na lov za zlatom in izgine. Jolene ga neumorno išče, vendar mora na poti odvreči vse človeško. Njena pot iskanja se sprevrže v obračun med dobrim in zlim, a meje med njima so vse manj jasne. Avtorska predstava skupine gledališčnikov osvetljuje boj malega človeka proti sistemu in raziskuje, kdo je šerif Divjega zahoda 21. stoletja. Več

Politkomisarja z Beletrine

Komur je uspelo ujeti še zadnja leta socializma, se bo spomnil nekih čudnih tipov, za katere si nikoli nisi čisto mogel predstavljati, kaj zares počnejo, nisi niti mogel ugotoviti, kdo jih pošilja, ali blefirajo ali res prihajajo v imenu partije, so pa imeli vedno spomine na počitnice v eksotičnih krajih in dobre avtomobile. In teh tipov je na političnem in finančnem področju še vedno veliko tudi v sodobni državi: vedno so zraven, ne veš, ali blefirajo, skoraj nihče pa se jih ne drzne res odgnati, ker morda pa je res, kar govorijo, in na splošno velja, da brez njihove podpore res nič ne moreš. Oblast se zamenja, oni ostanejo. In vedno, ko gre za kakšen državni projekt, so zraven. In vedno se kje pojavi kakšen d. o. o., ki ga slučajno vodi žena ali sin ali svak, ki opravi del posla, sami pa pri tem govorijo povzdignjene besede in izražajo skrb za državo, na katero da prežijo pijavke in lopovi. Več

Brezstični razdelilnik hostij

Ukrepi za zajezitev novega virusa so doleteli tudi božje hrame. Ne gre le za zaščitne maske in predpisano distanco. Blagoslovljeno vodo boste trenutno v kropilnikih ob vhodu v cerkve zaman iskali, duhovniki pa morajo hostijo, ki predstavlja Kristusovo telo, vernikom položiti izključno v dlan in nikakor ne v usta; prej so lahko hostijo dali na jezik vsem odraslim vernikom, ki so to želeli, ter vsem otrokom, ki še niso prejeli zakramenta birme, kar se zgodi okoli trinajstega leta. Pred deljenjem svetega rešnjega telesa in po njem pa si mora duhovnik do nadaljnjega razkužiti roke. Ameriško podjetje, ki oskrbuje cerkve po vsem svetu, prek spleta že od predpandemijskih časov ponuja brezstični plastični razdelilnik hostij, ki higieno ob prejemanju obhajila ’na roko’ popelje še na višjo raven. Z njim duhovnik hostijo v dlan vernika položi s pritiskom gumba na držalu, ki rahlo spominja na joystick, in je povezano s prozorno tubo s hostijami. Obstaja tudi kar nekaj različic razdelilnikov svete vode, ki delujejo na senzor, podobno kot brezstična razdelilna posoda za milo v sanitarijah. Več

Nina in Lučka

Več

Biografija Radka Poliča: »Teater je tako kompleksen, hujši kot svet sam«

Pri Založbi Belettrina je izšel biografski roman Rac, ki predstavlja življenjsko zgodbo igralca Radka Poliča - Raca. Knjigo je po intenzivnem druženju z igralcem napisala Petra Pogorevc, v njej je polno anekdot o igralčevem življenju in delu, mrgoli pa tudi zanimivih Poličevih misli v slogu: "Teater je tako kompleksen, hujši kot svet sam." Več

Premiera tedna: Naše skladišče

V Prešernovem gledališču Kranj bodo danes, 1. oktobra ob 19.30 krstno uprizorili socialno dramo Tjaše Mislej Naše skladišče v režiji Mateje Kokol. Skozi humoren in komunikativen dramski slog spremljamo zgodbe štirih žensk, ki so nosilke glavne in še preveč boleče aktualne tematike izkoriščanja ženske delovne sile, katera je zavoljo preživetja primorana žrtvovati svoje zdravje, lepoto, dušo, odnose in družinsko ter družbeno življenje.  Več

Zaradi korone odpovedali celotno sezono

Iz newyorške Metropolitanske opere so sporočili, da zaradi še vedno prisotnega novega koronavirusa odpovedujejo celoten program sezone 2020/21. Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, je opera zaradi pandemije soočena z največjo krizo v dosedanji 137-letni zgodovini, predstav pa ne bodo izvajali vsaj do septembra 2021. Več

Tedenski napovednik kulturnih dogodkov

Priporočamo  premiero avtorske predstave Not Dead Enough / Vestern, ki se poigrava s prenosom filmskega žanra v gledališki prostor, premiero socialne drame Naše skladišče avtorice Tjaše Mislej, letošnje prejemnice Grumove nagrade za najboljše dramsko besedilo, dokumentarec Delphine in Carole, uporni muzi  v režiji Callisto McNulty, razstavo slik Tine Dobrajc z naslovom Prazne so grape, koncert Vlatka Stefanovskega. Več

Razstava tedna: Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu

V Narodni galeriji v Ljubljani bo od 1. oktobra 2020 do 3. januarja 2021 na ogled razstava Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu, na kateri bo razstavljenih več kot petdeset del (slike, kipi, zlatarski izdelki) iz zbirke Rudolfa II. in njegovih naslednikov, ki so delo zgodnjih nizozemskih, flamskih, nemških in italijanskih slikarjev, kot so Lucas Cranach, Hans von Aachen, Hans Holbein, Tizian, Paolo Veronese, Jacopo Tintoretto, Guido Reni, Peter Paul Rubens in drugi. Več

Film tedna: Bog obstaja, ime ji je Petrunija

V Kinodvoru bo 30. septembra ob 20.30 premiera filma Bog obstaja, ime ji je Petrunija v režiji Teone Strugar Mitevske. Film, posnet po resničnem dogodku, ki je pred leti vznemiril malo makedonsko skupnost, je dobitnik nagrade LUX in nagrade Art kino mreže Slovenije. Po projekciji bo sledil pogovor z režiserko po Skypu. Več

Prodajna razstava vodilnih domačih umetnic in umetnikov

V Pasaži Nebotičnika v Ljubljani bodo danes. 25. septembra ob 20.00 odprli skupinsko prodajno razstavo Dom in svet, ki predstavlja dela 31 vodilnih domačih umetnic in umetnikov vseh generacij. Izhodišče razstave je serija grafik s konca 19. stoletja, ki prikazuje reprodukcije znanih in manj znanih svetovnih umetniških del. V času nastanka je grafična mapa služila kot prenosnik znanja, kot vmesnik med domom in svetom. V letu 2020 so v posamezno grafiko poljubno intervenirali izbrani umetniki, ki se predstavljajo na razstavi. Kuratorja razstave: Hana Ostan Ožbolt in Roman Uranjek. Več

Pokoronska gledališka realnost

Ko smo se spomladi izkopali iz karantene, so različni gledališki ustvarjalci govorili, kako naj bi bilo videti pokoronsko gledališče. A najbrž si nobeden od njih ni predstavljal težav, s katerimi bo imelo gledališče opraviti v pokoronski stvarnosti. Na to opozarja predstavnica za odnose z javnostmi v Mestnem gledališču ljubljanskem Simona Belle, nič manj pa ni zaskrbljen Jernej Pristov, ki za odnose z javnostmi skrbi v SNG Drama Ljubljana. Več

»Začnite končno delovati kot zaščitnik kulture«

Janez Janša dobro ve, zakaj je marca, ko je tretjič prevzel vlado, nad kulturnike, ki mu gredo s svojo svobodomiselnostjo v nos – nad te, po njegovem, »parazite«, »prisesane na državne jasli«, ki ustvarjajo »izrojeno umetnost« –, ponovno poslal Vaska Simonitija. Ker je njegov vojščak. Za dosego cilja, politike stranke SDS, je sposoben pohoditi vse – vsa dejstva, opozorila, proteste, tudi največje strokovne avtoritete. To je enkrat, v mandatu prve Janševe vlade (2004–2008), že dokazal, ko se je kot minister ukvarjal skoraj izključno s političnim nastavljanjem direktorjev kulturnih ustanov (SNG Drama Ljubljana, Filmski sklad, Slovenska filharmonija, Slovenska kinoteka ...) in političnimi pritiski na medije (novi zakon o RTV Slovenija, spremenjeni zakon o medijih), kritike, ki so na račun njegovega dela letele od vsepovsod, tudi iz Sveta Evrope, pa je v vsej svoji oholosti preprosto ignoriral. Več

Boj še ni končan

Marica Nadlišek Bartol, urednica, pisateljica in publicistka, je bila ena redkih žensk, ki so si na prelomu 19. in 20. stoletja kupile kolo in se začele učiti kolesarjenja. Dolgo je namreč veljalo, da kolo ženskam škodi, namenjeno je bilo izključno moški zabavi. Leta 1898 se je v časopisu Slovenski narod pojavil podlistek Ali naj dame kolesarijo?, njegov avtor je bil »Antikolesarjevič«, kakor se je podpisal pesnik Anton Aškerc. »Gosposka ženska je na kolesu živa karikatura svojega spola, prava ironija ženske gracije,« je pisal Aškerc, ki mu ženske na biciklu niso bile niti najmanj pogodu. »Pomislite, gospodična, kako malo se prilega kolesarjenju Vaša ženska – obleka! – Kakor na konju, tako utegne biti tudi na kolesu moški še lep, utegne nam popolnoma ugajati v estetičnem oziru, ako sedi pravilno in se zna voziti, oziroma jahati. Ženska nepraktična, svobodno gibanje nog ovirajoča obleka pa že na konju ni več lepa. Ženska nam že na konju ne ugaja več, še manj pa na kolesu! Ko Vam krilo takisto visi na obeh straneh kolesa in vihra v vetru, ko se Vam stresajo in trepečejo tisti široki rokavi – ali mislite, da je to estetično lepo?« je še spraševal. Odgovore žensk, da bodo na kolesu nosile moške obleke, pa je odpravil z besedami: »Mislim, da bi v marsikaterem oziru niti dobro ne bilo, če pade v obleki razlika med obema spoloma. Kontrast med moškim in žensko je tako velik, da že sam od sebe zahteva, da se ta razlika tudi na zunaj v obleki markira!« Več

Arjan Pregl: Otroške slike, Galerija Tobačna, Ljubljana

V četrtek, dan pred izidom Mladine, se je odprla razstava slikarja Arjana Pregla, kjer so na ogled njegova najnovejša dela. Slednja so prikaz načrtno osredotočenega in zavestnega odklona od realnega v imaginarno, od sedanjosti v tisto preteklost, ko je bila umetnikova želja po ustvarjalnem izražanju neločljiv del odraščanja in s tem povezana z instinktivnim zarisom. Pobeg v otroštvo in brskanje po otroških risbah sta umetnikov način iskanja odgovorov na žgoča vprašanja lastne eksistence in odnosa do družbe, tovrstne introspekcije pa so konstitutivni del umetniškega razvoja. Preglova slikarska praksa je sicer precej povezana z njegovimi mnogoterimi aktivnostmi v kulturnem in širšem družbenem miljeju. Več

Ja, brez medijev bi bili ljudje še bolj zmedeni

V preteklem tednu smo zabeležili poziv prve covid strokovnjakinje vlade, Bojane Beović, da je v boju zelo pomembna vloga medijev. Lahko se le strinjamo z njo, a morda bi bilo dobro, da to razloži svojemu prijatelju in dolgoletnemu strankarskemu tovarišu Janezu Janši, ki medije ves čas napada in jih poskuša uničiti, samo zato, ker nepristransko opravljajo svoje delo. Ali pa tudi ne – ker pač ne bi zaleglo. Več

Nenamerna poezija

Gnoj je zlato, je uvidel naš modri pesnik že pred slabim stoletjem. Zato je Rob Sears, nebodigale n, pohopsal dele go voro v in inte rvjujev ter tvite ameriškega predsednika in iz njih ustvaril zbirko pesmi, ki jih je izdal pod naslovom Čudovita poezija Donalda Trumpa, v izvirniku The beautiful poetry of Donald Trump. Gre kakopak za neavtorizirano knjigo, ki je prvič izšla pred tremi leti, lani pa tudi v razširjeni verziji z ducatom novih pesmi. Sears, ki živi in dela v Londonu, se je prebil skozi Trumpov tridesetletni mentalni opus, skozi nebroj izjav, govorov, intervjujev in tvitov ter umotvore zložil v poeme in haikuje, sicer pa vanje ni posegal; vsak od upesnjenih citatov je opremljen s podatkom o izvoru. Melanije ne najdemo v nobeni od pesmi, se pa Trump v njih na veliko važi in samopoveličuje. Ti ljudje so luzerji, Sem najmanj rasistična oseba, kar jih je, Rad berem, Dobri geni, Jaz sem najboljši, Morali se jih bomo znebiti je le nekaj izbranih naslovov. Trumpizmov za morebitno novo zbirko ne zmanjka, kot tudi ne besednega gnoja, ki ga proizvaja tviter logoreja v domačih političnih logih in bi ga bilo koristneje uporabiti kot material za lucidne umetniške stvaritve. Več