• Damjana Kolar

    21. 3. 2021  |  Kultura

    Motiv tihožitja je še živ in prisoten v slovenski umetnosti

    V Galeriji Equrna v Ljubljani je do 8. aprila na ogled skupinska slikarska razstava Tihožitja, na kateri se predstavlja 16 slovenskih umetnic in umetnikov starejše in mlajše generacije, ki s sodobnimi motivi opozarjajo na pomembnost upodobitve motiva natura morta (mrtva narava) kot samostojnega in še vedno popularnega "lajtmotiva" v slovenski likovni umetnosti. Na razstavi sodelujejo: Metka Krašovec, Zmago Jeraj, Franc Mesarič, Bogoslav Kalaš, Živko Marušič, Sandi Červek, Andrej Brumen Čop, Robert Lozar, Silvester Plotajs Sicoe, Tadej Tozon, Matej Čepin, Ana Sluga, Barbara Jurkovšek, Iva Tratnik, Gašper Capuder in Ira Marušič. Kustosinja razstave: Nina Jeza Več

  • Uredništvo

    21. 3. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #57

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Tomaža Šalamuna iz izbora poezije Jutro. Več

  • Damjana Kolar

    20. 3. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Poletje '85

    Do 7. aprila je na spletni platformi Art kino mreže Slovenije na ogled film Poletje '85 , postavljen na obalo Normandije sredi osemdesetih let. S tragično romantično zgodbo o brezskrbnem prijateljstvu in neuslišani ljubezni, posneto po romanu Aidana Chambersa Dance on my Grave, se režiser François Ozon vrača k svojim filmskim začetkom. Več

  • Borka

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Plošča

    Denzel Curry & Kenny Beats: Unlocked 1.5

    Potem ko je naveza enega najprepričljivejših ameriških emsijev sedanjosti in producenta neštetih raperskih (kletnih in tudi stavbovrhnjih) referenc lani izdala kratek in jedrnat, impulziven, a suvereno glasen album UNLOCKED, so na vrsti predelave. Denzel Curry in Kenny Beats sta štafeto predala klaviaturistu Robertu Glasperju, kultnemu producentu The Alchemista, kraljici novega soul hopa Georgie Anne Muldrow ... Iz projekta remiksov le stežka izluščimo kakšen šibki člen ali piškavi košček, a zato kot celota ne pridobi prav nič teže. Unlocked 1.5 je skupek rutinsko močnih, vendar (tudi žanrsko) povsem različnih reinterpretacij, od katerih nobena ne preseže izvirnika. Kompilacijsko. Več

  • Jaša Bužinel

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Plošča

    The Weather Station: Ignorance

    V množici povprečnih folk pop izvajalcev, ki še naprej nekritično gojijo imaginarij idile ameriškega juga in ideal akustične kitare kot simbola avtentičnosti, se zdi peti album benda kanadske kantavtorice Tamare Lindeman pravi presežek. Prve bendovske aranžmaje smo sicer slišali že na obeh predhodnikih, a Ignorance prinaša še bolj ambiciozne, kompozicijsko domiselne in obenem širšim množicam dostopne skladbe, ki vključujejo tudi godala in trobila. Zaradi fino zglajene zvočne podobe in njenega rahločutnega vokala v duhu Joni Mitchell ima album tisto presežno avtorsko vrednost, ki jo najdemo pri izdelkih glasbenic, kot so Kate Bush, Regina Spektor in Fiona Apple. Da ne boste rekli, da niste vedeli. Več

  • Gregor Kocijančič

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Plošča

    The Horrors: Lout EP

    Večina bendov, ki so pred petnajstimi leti popularizirali novi zvok britanskega indie rocka, je naglo utonila v pozabo, The Horrors pa je eden redkih, ki ostajajo relevantni. Verjetno mu to uspeva zato, ker nenehno na novo izumlja svoj zvok: začel je z garažnim, gotičarsko začinjenim indie rockom, nato vplive zamenjal s shoegazom in krautrockom, kasneje presedlal na pompozni stadionski rock in se nazadnje ustalil pri zvokih synthpopa osemdesetih let. Zdelo se je, da bo tam tudi ostal, a z novo malo ploščo Lout predstavlja radikalen obrat za skoraj 180 stopinj; posvojil je močne vplive industrial glasbe, se začel izživljati s hrupom, težko kitarsko distorzijo in eksperimentalnim cvrčanjem modularnih synthov. The Horrors je zdaj glasnejši, temačnejši in bolj udaren kot kadarkoli prej. Več

  • Jaša Bužinel

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Plošča

    Nick Cave & Warren Ellis: Carnage

    Specifične zgodovinske okoliščine in požrtvovalnost nekaterih akterjev z domače glasbene scene so poskrbele, da se je šarmantni črnolasi avstralski poet z apokaliptičnim »croonerskim« vokalom in pronicljivimi verzi, v katerih se prepletata eros in tanatos, za vedno zasidral v srcih slovenskih alternativcev. Nič presenetljivega, saj je Cave v različnih postavah od leta 1987 v Ljubljani nastopil kar enajstkrat, nazadnje leta 2017 v razprodanih Stožicah, kjer je predstavil album Skeleton Tree. Njegov najaktualnejši projekt Carnage, ki sta ga podpisala z dolgoletnim sodelavcem iz različnih zasedb, dolgobradim multiinstrumentalistom Warrenom Ellisom, prihaja po dveh velike pozornosti deležnih dolgometražcih njegovega benda The Bad Seeds, ki ju je zvočno in tematsko zaznamovala tragična sinova smrt. Žalobna, zimsko letargična atmosfera albuma Ghosteen (2019) je v poslušalcu zbudila občutek posebne slovesnosti, besedila pa v iskanju odrešenja skoraj katoliško milost. A podobno kot pri glasbi, ki sta jo z Ellisom napisala za filme, kot je Kako je Jesseja Jamesa ubil strahopetec Robert Ford (2007), tudi nova izdaja prinaša močan poudarek na cinematičnosti skladb, ki so razpoloženjsko in slogovno bolj dinamične od materiala zadnjih let. Več

  • Bernard Nežmah

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Knjiga

    Dante Alighieri Božanska komedija

    Ko jo je avtor leta 1313 spisal, seveda ni mislil na bralca 21. stoletja. Vstop v delo je zato peklenski, saj Dante v njem nabira like, fraze in zgodbe, ki so sodobnemu sleherniku v velikem delu neznani; brez prevajalčevih konciznih opomb bi bil dobesedno izgubljen. Sploh v monumentalnosti, ki bi jo sociolog Escarpit premeril s tremi dnevi branja. Mnoštvo Dorejevih ilustracij pot resda osvetli, a so daleč od stripa, ki ga vlečejo podobe. Več

  • Matej Bogataj

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Knjiga

    Muriel Spark: Zlata leta gospodične Jean Brodie

    Gospodična Brodie ima izbran in nekonvencionalen okus, ki ga poskušajo njene zlate punce, šest izbrank, čim bolj posnemati, tudi s posebno in individualizirano nošnjo klobučkov, ki grejo zraven k šolski uniformi. Že na zunaj se ta izdvojena šolska enota, ki ji je tuj in zoprn vsak moštveni duh, razen tistega, ki mu pripadajo njeni udi, loči od drugih. Kompaktnost skupine potrjuje dejstvo, da se uspešno postavlja po robu vsem pritiskom, da bi jo razbili, našli najšibkejši člen ali celo izdajalko, ki bi gospodično Brodie v njenih zlatih letih razgalila pred šolskimi avtoritetami, predvsem pred ravnateljico: vemo, da bo namera uspela, Muriel Spark v tem romanu namreč ves čas napoveduje prihodnje in se suklja v preteklo in dekleta spremljamo od predpubertetniških, zgodnjenajstniških let do zrelosti in zavezanosti gospodični Brodie, ki sega onkraj groba. Več

  • Čarobni fižolčki kriptograbežljivcev

    Ameriški grafični oblikovalec Mike Winkelmann, ki deluje pod imenom Beeple, je pred 13 leti začel projekt Everydays – od takrat vsak dan ustvari novo grafično podobo in jo naloži v splet. Njegove digitalne 3D-grafike so pogosto videti kot kičasti prizori iz distopične prihodnosti, najrajši pa ustvarja čudne in izrazito nadrealistične portrete znanih politikov, popkulturnih velikanov in drugih prepoznavnih osebnosti; upodobi jih v groteskni, navadno precej komični ali izrazito družbenokritični maniri. Glavni namen tega osebnega umetniškega projekta naj bi bil avtorjevo urjenje v risarskih veščinah, z dolgoletnim vsakodnevnim objavljanjem svojih del pa je pridobil tudi zajetno bazo oboževalcev in spletnih sledilcev. Več

  • Pia Nikolič

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Kultura

    Le za pisce daljših besedil

    Neme knjige so posebna knjižna zvrst, njihovi avtorji zgodbe pripovedujejo popolnoma brez besed, samo s podobo. Zanje so takšna dela velik izziv, saj se morajo dramaturgije lotiti še posebej premišljeno. A nekateri so pri tem vrhunski. Nema slikanica Deček in hiša ilustratorke Maje Kastelic je leta 2015 s podobami tako prepričala organizatorje največjega knjižnega sejma otroških knjig v Bologni, da so jih uvrstili med najboljše ilustracije leta, avtorici pa omogočili mednarodni preboj. Nema slikanica za otroke Ferdo – veliki ptič ilustratorke Andreje Peklar pa je bila isto leto celo finalistka med nominiranci za mednarodno nagrado Silent Book Contest, namenjeno najbolj izstopajočim (še neizdanim) nemim knjižnim projektom z vsega sveta. Kasneje se je uvrstila na častni seznam IBBY, na katerem najdemo izjemne avtorje mladinske literature z vsega sveta. Več

  • Lara Paukovič

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Kultura

    Seksi vs. suhoparno

    V Umetnostni galeriji Maribor (UGM) so avgusta lani odprli obširno enoletno razstavo 100+ vrhunci iz zbirke UGM, ki ponuja sistematičen vpogled v izstopajoče umetniške stvaritve 20. stoletja. Razstava je nekaj posebnega tudi zaradi časa in razmisleka, vloženih v spremna besedila k umetninam, ki so strokovna, a hkrati dostopna in interaktivna. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Film

    Primer spolne zlorabe

    Leta 2015 je znani, kontroverzni nemški režiser priredil veliko avdicijo za svoj novi film. Odzvalo se je nekaj sto mladih igralk, med katerimi je bilo precej mladoletnih. Nekatere so bile stare šele 14 let. Hotele so postati igralke. Vse so sicer vedele, da bo šlo za film o incestu, toda niso vedele, kaj jih čaka na avdiciji. Kot se je namreč izkazalo, je bila avdicija le izgovor za spolno nadlegovanje – le pretveza za spolno zlorabljanje. Več

  • Izak Košir

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    Do 18/05
    Več

  • Stanka Prodnik

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Kultura  |  TV

    Misli, da je Cersei Lannister?

    Le redko se zgodi, da iz uredništva opozorijo na kakšno oddajo, ki bi bila morda vredna kritičnega očesa. Saj poskušajo, a običajno njihove ideje pridejo prepozno. Tudi tokrat je bil redni zapis že praktično končan, ko je iz uredništva priletel »poglej tvit vlade Republike Slovenije«, šlo je za poobjavo izjave ministrice Simone Kustec, ki jo je slednja po interpelaciji izrekla na Nova24, torej strankarski televiziji SDS, v oddaji Tema dneva. Bilo je rano jutro, izjava pa tako neverjetna, tako trapasta, da ni bilo druge možnosti kot izbrisati vse že zapisano o tem, kako se je Ernest Petrič v Pričevalcih trudil, da bi svoje servilno služenje v jugoslovanski diplomaciji pokazal kot odločen, a nevidni upor komunistom, in se lotiti gledanja pogovora z ministrico za izobraževanje in profesorico na fakulteti za družbene vede, kjer se, kadar ne ministruje, ukvarja s politiko človekovih pravic in demokracijo. Več

  • Saša Eržen

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Hudo

    Zabava v domačem veceju

    Morda bomo v prihodnosti na domačih straniščnih školjkah imeli deske, ki nam bodo odčitale in sporočile osnovne telesne parametre vsakič, ko bomo sedli nanje. Že v bližnji prihodnosti pa imate lahko vece desko, ki bo odsevala vaše počutje oziroma vsaj telesno temperaturo – izdelati jo boste morali sami, s pomočjo navodil in sestavin, ki so naprodaj prek spleta. Če ne drugega, boste lahko z njeno pomočjo občudovali termalni odtis svoje zadnjice in omogočili nemalo zabave vsem obiskovalcem stranišča. Lani sta Evan in Katelyn, zakonski par, ki ustvarja videoposnetke za svoj istoimenski YouTube kanal, na spletu opazila fotografije doma izdelane tako imenovane straniščne deske razpoloženja in jo v videu uspešno poustvarila tudi sama. Na običajno, temnejšo straniščno desko je treba najprej nanesti barvo, ki vsebuje termokromne tekoče kristale, čeznjo pa prosojno umetno smolo. Na spreminjanje termokromne barve nato vpliva sprememba temperature; ob stiku s telesom območja deske postanejo zelena, modra, rjava, rumena ipd. Uporabljeno tehnologijo že dolgo poznamo v obliki prstana razpoloženja, ki vsebuje tekoče kristale in naj bi spreminjal barvo glede na počutje tistega, ki ga nosi. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Ulice

    Bor

    Več

  • Jaša Bužinel  |  foto: Uroš Abram

    19. 3. 2021  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Portret

    Bojan Cvetrežnik, glasbenik in pedagog, ki verjame, da se brez lažnega upanja ne da živeti

    Za prepoznavno kuštravo pričesko in prodornimi modrimi očmi se skriva pedagog, akademski glasbenik, mojster violine, skladatelj, raziskovalec ljudskih glasb in vodja raznih projektov. Vse to je Bojan Cvetrežnik, še najbolj pa, kot pravi sam, »laični razmišljevalec«. Pogovor z njim to potrjuje. V enem trenutku debatiraš o njegovi nastajajoči knjigi, v naslednjem o zgodovini pobiranja davkov, pa o različnih violinskih tehnikah ali tezi, da so turneje klasikov bolj divje od rockerskih. Vodita ga radovednost in navdušenost. »Starejši ko sem, bolj cenim malenkosti,« pravi. Več

  • STA

    17. 3. 2021  |  Kultura

    Izstopajoče osebnosti slovenskega novinarstva

    Pri založbi ZRC je izšla monografija Osebnosti slovenskega novinarstva, ki jo je uredila Mateja Ratej, prinaša pa 15 življenjepisov izstopajočih posameznikov. Gre za eno redkih del pri nas, ki opisuje zgodovino poklica, za katerega je pogosto slišati, da je način življenja. Prikazuje tudi, kako je ugled novinarskega ceha precej nihal, so zapisali v sporočilu za medije. Več

  • Vanja Pirc

    16. 3. 2021  |  Kultura

    Težave z »določeno konotacijo«

    Slovenska tiskovna agencija je danes objavila (pisni) intervju z v. d. direktorjem Moderne galerije Robertom Simoniškom, ki je vodenje naše osrednje kulturne inštitucije za sodobno umetnost prevzel decembra, in to kljub odločnemu nasprotovanju strokovne javnosti, ki mu je očitala neizpolnjevanje pogojev za zasedbo tega vodstvenega položaja. Intervju je zanimiv zlasti zato, ker je Simonišek v njem verjetno prvič javno pokomentiral razstavo »Večje od mene/Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije«, ki jo v rimskem MAXXI-ju, enem najpomembnejših muzejev sodobne umetnosti, letos pripravlja Zdenka Badovinac. Razstava, kjer bodo med drugim predstavljena dela številnih slovenskih sodobnih umetnikov, je izjemno mednarodno priznanje slovenski umetnosti in umetnosti našega širšega prostora. A Simonišek tega ni zmogel izreči. Preprosto ni zmogel. Do razstave, do zasnove Zdenke Badovinac, je zavzel kritično stališče. Več

  • Damjana Kolar

    16. 3. 2021  |  Kultura

    Ulični umetnik Invader pušča sledi tudi v Ljubljani

    V Ljubljani se te dni mudi mednarodno uveljavljeni francoski ulični umetnik Invader, ki razstavalja grafike v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Ob tej priložnosti bo v sklopu projekta Alternative Ljubljane v nedeljo, 21. marca ob 15.00 potekal voden ogled po ljubljanski ulični umetnosti. Več

  • DK, STA

    16. 3. 2021  |  Kultura

    Mednarodni uspeh slovenskega filma 

    Celovečerni film Vsi proti vsem režiserja in scenarista Andreja Košaka beleži uspehe na mednarodnih filmskih festivalih. V zadnjem mesecu je osvojil tri nagrade za najboljši film ter nagrado za najboljšo fotografijo in najboljši plakat. Več

  • DK, STA

    15. 3. 2021  |  Kultura

    Muzej se bo moral soočiti z rasizmom in seksizmom

    Muzej filmske akademije, ki naj bi ga odprli jeseni v Los Angelesu, se bo moral spopasti s problematično filmsko zgodovino in realnostjo. Soočiti se bo moral tako z rasizmom, povezanim s filmi, kot je denimo V vrtincu, kot z današnjimi očitki o podcenjevanju režiserk in podeljevanju oskarjev večinoma belopoltim filmskim ustvarjalcem. Več

  • Izak Košir

    15. 3. 2021  |  Kultura

    Za več (instrumentalne) glasbe

    Koncertov v živo še (vedno) ni, a glasbeniki ne počivajo in v nehvaležnem času protikoronskih ukrepov iščejo nove načine, kako s svojimi zvoki doseči poslušalstvo. Internet je v tej eri priročno in hvaležno orodje, zato bo tudi obetavna instrumentalna zasedba Pijammies izvedla spletni koncert. Slednji se bo odvil v torek, 16. marca ob 20. uri. Prisluhnili jim boste lahko v brezplačnem spletnem prenosu na YouTube kanalu in Facebook strani Cankarjevega doma, posnetek pa bo na voljo še 24 ur po premieri. Več

  • Damjana Kolar

    15. 3. 2021  |  Kultura

    Razstava tedna: Jesenice kot referenčna točka 

    V ljubljanski Galeriji Fotografija bo od 16. marca do 30. aprila na ogled prodajna razstava z naslovom Projekt Jesenice, kjer so svoje različne umetniške prakse združili Roman Uranjek, Tihomir Pinter in Tadej Vaukman, ki so se v projektu o sredotočili na gorenjski center rudarstva. Jesenice v projektu predstavljajo le referenčno točko za umetnike, ki v projektu v bistvu raziskujejo umetniške prakse drug drugega. Več

  • Uredništvo

    14. 3. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #56

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Veronike Dintinjana iz zbirke V suhem doku. Več

  • Damjana Kolar

    13. 3. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Asistentka

    Do 4. aprila je na spletni platformi Art kino mreže Slovenije na ogled film Asistentka v režiji Kitty Green. Zgodba mlade asistentke, ki je v službi priča vprašljivim aktivnostim svojega šefa, pomenljivo spominja na afero spolnih zlorab, povezanih s Harveyjem Weinsteinom, ki je sprožila gibanje #MeToo. Več

  • Borka

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    Kings of Leon: When You See Yourself

    Medtem ko stadionskemu rocku grozi status artefakta preteklosti, pa – zanimivo – peščica velikanov, ki zlahka mobilizirajo množice (in so svoje poti začeli vsaj po prelomu tisočletja), stavi na odprt in zračen zvok. Na rahlo zasanjan, pretežno umirjen, leteče lebdeči stil. Ameriški južnjaški bend Kings of Leon je praktično popoln primer. Na osmem albumu posnema samega sebe, z večinoma mehko-blagimi baladami trpkih melodij in kitarske akustike, ki jih le stežka ločimo med seboj. Z enovitostjo plate When You See Yourself si skupina ne dela usluge, počasi, brez panike in brez vneme se pozibava na mestu in potrdi tezo, da rock brez udarnosti zahteva suvereno aranžiranje in tekstopisje. Več

  • Gregor Kocijančič

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    Genesis Owusu: Smiling With No Teeth

    Nekje na nenavadnem presečišču med soulom, eksperimentalnim hiphopom, avant-funkom, svojevrstnim synthpopom ter celo pankom, no-wavom in še marsikaterim žanrom se nahaja Genesis Owusu, samooklicani »Prince, če bi bil sodoben avstralski reper«, ki ga marsikdo primerja z Death Grips, če bi ta ustvarjal neo-soul. Owusu se na svoji prvi dolgometražni plošči vztrajno izogiba slogovnim oznakam: nonšalantno skače med različnimi žanri, nenehno preobraža svoj kameleonski glas in se nikoli dodobra ne zasidra v določenem vzdušju. Kljub neizmernemu, skoraj shizofrenemu eklekticizmu pa plošča deluje kot razmeroma koherenten in celosten izdelek, verjetno zaradi avtorjeve edinstvene karizme, ki veje iz vsake pore njegovega izjemnega prvenca. Več

  • Jaša Bužinel

    12. 3. 2021  |  Mladina 10  |  Kultura  |  Plošča

    FLO: Left Behind

    Obalni producent nas od leta 2015 diskretno zalaga s prvovrstnimi dubstep štikli, ki nosijo pečat britanskega podtalja. Čeprav je doma le malokdo slišal zanj, gre za enega bolj produktivnih in v podzemlju priljubljenih slovenskih elektronskih ustvarjalcev. To potrjuje redna mednarodna podpora njegovim izdajam, ki so našle dom pri domači bas instituciji Deep End in nekaterih tujih založbah. FLO je karanteno izkoristil za realizacijo prvenca, na katerem gostujejo Gisaza, Jafu in Ghostek. Album ponuja precej introspektivno, včasih sproščujočo, včasih bolj tesnobno poslušalsko izkušnjo, vse pa je zapakirano v zanj značilno sofisticirano zvočno patino. Basovska transcendenca za fene elektronske muzike z Otoka. Več