Father John Misty: God’s Favourite Costumer

Josh Tillman se je po letih bobnanja v zasedbi Fleet Foxes in po številnih prezrtih solističnih izdajah prerodil kot Father John Misty. Po razsvetljenju, ki ga je doživel ob uživanju norih gob, je začel novo poglavje ustvarjalne poti. Sprva se je preizkusil kot pisatelj in skladatelj filmske glasbe ter nadaljeval s kantavtorskim ustvarjanjem. To je dokončno zbudilo pozornost pred tremi leti, ko je izdal ganljivo ploščo I Love You, Honeybear. Od tedaj navdušuje s tem, kako igrivo se loteva neobremenjenega skladanja domiselnih kompozicij, ter s pisanjem izpovednih, izzivalnih in ciničnih besedil. Na četrti plošči se ne oddalji od preverjene zmesi indie folka, americane in popa, a sporočilnost nadgradi z nabritim humorjem in iskreno samorefleksijo. Več

Vojko V: Vojko

Eden najpronicljivejših pogrkovalcev na sceni ex-YU rapa, dalmatinski veteran Vojko V, po več kot desetletnem skupinskem pohodu – najprej z zasedbo Dječaci, potem še s Kišo metaka – zdaj hodi svojo pot. Njegov prvenec je skupek globalne in lokalne folklore: raperskega bahanja, »autotunovskega« »pjevušenja« in samoironičnega humorja. Je skupek pravih trapovskih bangerjev in zelo duhovitih zgodbic iz splitske stvarnosti, od pregovorno pogubnih turističnih prijemov do hrvaških nacionalnih kompleksov. Vojko suvereno jadra med čisto zajebancijo in popkulturno refleksijo in je resen kandidat za rap ploščo leta v regiji. V zgodovino se bo ta zapisala tudi kot edini nosilec zvoka, na katerem skupaj gostujeta Tonči Huljić in Wikluh Sky. Več

Kanye West: Ye

Ko govorimo o Kanyeju Westu, se težko osredotočimo le na njegovo glasbo. Poleg zasebnega življenja s klanom Kardashian so tu še njegove blodnje, sporne izjave in javno bruhanje brezglavih mnenj, ki jim verjetno še sam zares ne verjame. Nedavno je denimo dejal, da je bilo suženjstvo izbira temnopoltih. Malo pred tem je na Twitterju izkazal naklonjenost Donaldu Trumpu in zapisal, da imata oba »zmajevsko energijo«. Gre zgolj za kaplji v oceanu spornih nebuloz, zaradi katerih se z Westom ukvarja svetovna medijska krajina. Več

Lindsay Rogers: Partizanski kirurg

Tokratno izdajo uvaja obsežen predgovor Alenke Puhar, ki prvi prevod umešča v duh komunističnega časa. Takrat so izdajatelji izpustili vse pasuse, ki se niso skladali z vladajočo ideologijo. Novi prevod tako ponuja še intrigantno branje obilja prepovedanih mest, ki so tokrat natisnjena v ležečem tisku. Novozelandski zdravnik je kot član britanske misije v letih 1944 in 1945 sodeloval s partizani v bitkah, predvsem pa kot kirurg, ki je zdravil in operiral številne ranjence na Visu, v Liki, Bosni in Beli krajini. Opisi tujca z druge poloble prinašajo pogled, kakršnega v partizanski memoaristiki ne najdemo. Zločini Nemcev, četnikov, ustašev, poboji, grozodejstva in posilstva so skupna tema, h kateri pa Lindsay Rogers dodaja še opise bivanja v partizanskih enotah: vojake prvega in drugega razreda, tudi aroganco članov britanskih misij – eden njenih poveljnikov se je obnašal kot kolonialni častnik, ki je zvečer z zvončkom zahteval kozarec porta –, srečanje s Titom in njegovo servilnost do ruskega generala. Posebej pa poudari nadoblast komisarjev, ki je je bil deležen tudi sam in je bila po njegovih izkušnjah daleč najhujša v Sloveniji. Ideološki teror, nenadna izginotja nepravovernih partizanov, bojevanje proti razrednim sovražnikom namesto proti okupatorjem … Prostovoljca, ki je vodil skrito bolnišnico v Ajdovcu, tvegal življenje, da bi pomagal partizanskim ranjencem, so provocirali, zalezovali, mu omejevali svobodo gibanja in ga obtoževali slabega dela!?? Knjiga, ki je hommage partizanskim bolnišnicam v Sloveniji vs. drugod po Jugoslaviji, ki prikazuje iznajdljivost in obenem horror operacij in ki osvetli manj znana dejstva: obseg pomoči, ki je neke belokranjske noči štela kar 180 letal, iz katerih so s padali odvrgli vojaške, medicinske in živilske pakete, ter Kidričevo zlorabo britanske vojne pomoči. Več

Mathias Göritz: Kratkotrajne sanje Jakoba Vossa

V prejšnjem prevedenem romanu, Grešniki in sanjači, se je nemški književnik Mathias Göritz (letnik 1969) duhovito lotil industrije sanj s pripovedjo o ostarelem producentu, ki hoče posneti spektakel o nemški prevari. Nemci so namreč, preoblečeni v Poljake, napadli lastno obmejno postojanko, to pa je bil menda povod za začetek druge vojne. Zdaj smo dobili prevod njegovega prvenca, v katerem se je pred dobrim desetletjem lotil živilske industrije, in to še pred dokumentarci iz klavnic in s perutninskih farm, ki so pokazali, zakaj jemo tako poceni perutnino in kje nam potem zdravje to zaračuna. Več

Začarani princ

Sneguljčica, Trnuljčica in Pepelka ugotovijo, da so zaročene z istim princem, toda poligamistično fantazijo, ki bi jo gibanje #MeToo videlo povsem drugače kot avtorji tele animacije, zelo hitro preglasi povsem rutinsko, politično korektno iskanje »prave« ljubezni (kot v Disneyjevi Začarani), okrepljeno z obveznim premagovanjem »nemogočih ovir, urokov in prekletstev, ki poudarijo komičnost romantike. Več

Družinska zadeva

»Svojemu sinu si dal svoje legendarno ime, ki ga dobro nosi,« dahne nekdo Giorgisu, glasbeniku s Krete, legendi lutnje, s čimer lepo nakaže, kaj se na Kreti najbolje nosi – tradicija. Giorgis, poročen z Avstralko, ki je njegova menedžerka, nadaljuje tradicijo prejšnjih rodov in jo prenaša na naslednje rodove, na svoje sinove, tako da izgleda kot reinkarnacija Grka Zorbe, le da ne pleše, temveč igra – in dokler igra, ostali plešejo. A igrati ne neha. Neprestano igra. Zorba, kot veste, ni nehal plesati. Še boljši naslov tegale grškega dokuja bi se glasil: Čakajoč Zorbo. Giorgis in Zorba bi bila kot Fred Astaire in Ginger Rogers. (filmska gledališča; Kinodvor) Več

Knjigarna

Piše se leto 1959, vojne je že davno konec, Britanijo je zajel večni mir. In Hardborough je malo, mirno, čisto, idilično, zaspano, dolgočasno britansko mesto, ki leži ob morju, tako da izgleda še bolj fiktivno. V resnici tudi je fiktivno, kot so bila fiktivna ona mala, mirna, čista, idilična, zaspana, dolgočasna mesta v kriminalkah Agathe Christie, zato čakamo le še na umor. Toda zgodi se nekaj hujšega od umora – Florence Green (Emily Mortimer), osamljena vdova srednjih let, odpre knjigarno! To šokira mestece. Umor ga ne bi tako šokiral. Mestni stebri, ki jim poveljuje gospa Gamart (Patricia Clarkson), sicer ricochet Bradburyjeve distopije Fahrenheit 451, vedo, da so knjige hudič – da spodjedajo status quo ter kličejo seks in spremembo, celo revolucijo. Več