• DK, STA

    6. 10. 2021  |  Kultura

    Ljubljana v znamenju stripa

    Z odprtjem skupinske razstave ob 18. uri v Galeriji Kresiji se bo v Ljubljani danes začel mednarodni festival stripa Tinta, ki bo do nedelje ponudil pester izbor razstav in drugih festivalskih dogodkov v družbi odmevnih domačih in tujih stripovskih ustvarjalcev. V fokusu letošnjega festivala je priznani ameriški stripar in družbeni kritik Peter Kuper. Več

  • DK, STA

    6. 10. 2021  |  Kultura

    Nogometašice nekdanjega selektorja obtožile spolnega nadlegovanja

    Štiriindvajset najboljših nogometnih igralk iz Venezuele je prek družabnih omrežij razkrilo pravo podobo nekdanjega selektorja Kennetha Zseremete. Venezuelke so 55-letnega trenerja obtožile spolnega nadlegovanja in ga opisale kot pravo "pošast", je zapisala francoska tiskovna agencija AFP. Več

  • DK, STA

    6. 10. 2021  |  Kultura

    Prvi celovečerni film v vesolju

    Ruska snemalna ekipa je prispela na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), kjer namerava posneti prvi celovečerni film v vesolju, poročajo tuje tiskovne agencije. Ruska igralka Julija Peresild in režiser Klim Šipenko bosta v vesolju ostala 12 dni. Več

  • DK, STA

    6. 10. 2021  |  Kultura

    Pozicija umetnic post-tranzicijske generacije

    V vitrinah Extended Gallery (pasaža Kina Komuna Ljubljana) bodo, 7. oktobra ob 18. uri odprli skupinsko razstavo Stekleni strop, ki jo je pripravil Poligon kreativni center, na njej pa se bodo predstavile Tina Konec, Agate Lielpetere in Sara Rman. Razstava izhaja iz premisleka o(b) osebnih zgodbah in pozicijah vizualnih umetnic najmlajše, post-tranzicijske generacije, rojene v 90.-h letih, ki je ob splošni prekarizaciji življenja najbolj na udaru. Kuratorka: Teja Kosi. Več

  • DK, STA

    5. 10. 2021  |  Kultura

    Feministična znanstvena fantastika

    V Galeriji Kapelica na Likozarjevi ulici bodo ob 20. uri odprli razstavo Jennifer Willet z naslovom Ko mikrobi sanjajo. Kot so zapisali v galeriji "postavitev uvede občinstvo v alegorično razumevanje biotehnologije kot tehnologije obilja, osnovane na sodelovanju med vrstami in po meri prilagojenih ekologijah". Več

  • DK, STA

    5. 10. 2021  |  Kultura

    Ali čustva lahko premagajo bolezen?

    V okviru projekta Naši filmi doma, ki ga Slovenski filmski center organizira s Cankarjevim domom (CD), bo nocoj ob 19.30 v Linhartovi dvorani CD slavnostna premiera celovečerca Sanremo režiserja Miroslava Mandića. Film, ki je slovenski kandidat za mednarodnega oskarja, prinaša zgodbo oskrbovancev doma za ostarele, ki ju kljub bolezni povezuje globoka naklonjenost. Več

  • DK, STA

    4. 10. 2021  |  Kultura

    Po 20 letih uradna izdaja izgubljenega albuma Davida Bowieja 

    Izgubljeni album Toy Davida Bowieja iz leta 2001, na katerem so se prepletale nove pesmi in nove različice manj znanih pesmi iz let 1964-71, bo doživel uradno izdajo v okviru najnovejšega sklopa posthumnih ponatisov, poroča britanski The Guardian. Več

  • Uredništvo

    4. 10. 2021  |  Kultura

    Obleke iz Kekčeve dežele

    V mariborski galeriji E2RD (Gosposka ulica 34) bodo 6. oktobra ob 18. uri odprli samostojno prodajno razstavo oblačil in modnih dodatkov iz kolekcije "V Kekčevi deželi," modne znamke Firma by Sanja oblikovalke Sanje Grcić. Za kolekcijo je Sanja Grcić prejela lanskoletno nagrado Wearable Art BigSEE. Več

  • Uredništvo

    3. 10. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #85

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Matije Sirka iz skupinske zbirke Antologije psevdopoetov Milimeter in pol. Več

  • DK, STA

    2. 10. 2021  |  Kultura

    Slovenski filmi na Portugalskem

    V lizbonski kinoteki bo do 14. oktobra potekala retrospektiva slovenskih filmov, ki nosijo letnico od 1948 do 2018. Na ogled bo dvanajst slovenskih celovečernih filmov, od legendarnih klasik do sodobnejših stvaritev, ki so jih izbrali kuratorji portugalske ustanove. Retrospektivo bo odprl film Franceta Štiglica Dolina miru. Več

  • Damjana Kolar

    2. 10. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Opravičilo za modernost

    V Cukrarni bo 6. oktobra ob 18. uri slovenska premiera umetniškega dokumentarca Opravičilo za modernost skupine IRWIN in Igorja Zupeta. V filmu si komisarji, kuratorja, umetniki, delegati in obiskovalci Paviljona NSK Države v času zastavljajo vprašanja o pomenu evropske kulturno-politične dediščine, njeni preteklosti in prihodnosti. Več

  • Jugofuturizem

    V nedeljo dopoldne smo se sprehajali po razstaviščih ljubljanskega Grafičnega bienala, ki spada med naše kulturne prireditve z najdaljšo tradicijo in med mednarodno najbolj prepoznavne. Ena izmed obiskovalk vodenega ogleda v ljubljanskem parku Tivoli je zaradi očitne odsotnosti tradicionalnih grafik na razstavah na osrednjem prizorišču, v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC), in v le streljaj oddaljeni Švicariji vodnico vprašala: »Zakaj se ta dogodek sploh še imenuje grafični bienale? Lahko bi bil preprosto ’bienale’.« Njena opazka ni daleč od resnice: Grafični bienale Ljubljana zdaj že tradicionalno zapostavlja klasično likovno grafiko in vsakič poskuša stopiti še (vsaj) en korak dlje v prihodnost. Ljubljanski grafični bienale je pravzaprav bienale sodobne umetnosti. Deal with it. Več

  • Gregor Kocijančič

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    HOMESHAKE: Under the Weather

    Peter Sagar se je zaradi depresije umaknil v samoizolacijo že precej pred pandemijo in začel v samoti skladati otožne, neizmerno ležerne kompozicije, ki jih zdaj predstavlja na kratki, a sladki plošči Under the Weather. Že pri prejšnjem albumu Helium se je zdelo, da je Sagar skladbe aranžmajsko nekoliko preveč oskubel, zdaj pa je v minimalističnih težnjah naredil še korak dlje: skoraj popolnoma je opustil R & B-jevske elemente, zaradi katerih so bila njegova zgodnejša dela tako spevna in prikupna, in se posvetil spokojni, skoraj ambientalni melanholiji, pri kateri je meja med žalostinkami in uspavankami izjemno tanka. Več

  • Jaša Bužinel

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    PTČ: NEKI TKO VSAK DAN

    Zadnja leta smo na ramenih uspeha tria Matter priča procesu posodabljanja avtohtone rap izraznosti. Vznikajo nova imena, ki z vpeljevanjem vsakdanjih spletno-urbanih tem in novih producentskih prijemov oldskul formate prikrajajo potrebam novih generacij. Mednje spada mladi ljubljanski tandem Vala Fürsta in Pavla Panona Raščana, ki na prvencu zaseda teritorij, kjer se klešejo ambicije klubskih pokalic in abstraktnih beatov. Njune produkcije, pankrti hiphop artizma in gen Z popa, so samosvoje, večplastne, vseskozi sveže. Žal pa njunemu flowu in verzom, ujetim med pronicljivostjo in pretencioznostjo, manjka avtorske zaznamovanosti: učinkujejo kot imitacija matterinščine. Obetaven prvenec, za naprej pa manj izumetničene enigmatičnosti in več žmohtne vsebine. Več

  • Borka

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    José González: Local Valley

    Ima v glasni sodobnosti množične kulture klasična folk muzika sploh še šanse? Ima! José González se je potihoma in nevsiljivo prikradel v kolesje stroja velikih festivalov kot zmeren, akustičen one man band. Albume niza počasi. Novi, Local Valley, prihaja šest let po zadnjem, tehničnih in vsebinskih novosti pa na njem skorajda ni. Gonzálezov »ustvarjalni razvoj« je minimalen, njegova muzika ostaja izpovedna kantavtorska klasika, intimno kombiniranje ali, bolje rečeno, svojstveno enovito zlitje akustične kitare in glasu. No, tokrat ne poje samo v angleščini, ampak tudi v domorodni švedščini in materinščini španščini. In dodaja majhne, subtilno nevsiljive dodatke igranih in programiranih ritmov tolkal. V skromnosti je moč. Več

  • Gregor Kocijančič

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    Injury Reserve: By the Time I Get to Phoenix

    Injury Reserve, arizonska hiphop zasedba, že desetletje navdušuje s pestrim eklekticizmom in razmeroma eksperimentalnimi beati, zdaj pa je – na drugi studijski plošči – v glasbenem avanturizmu presegla samo sebe. By the Time I Get to Phoenix je tako radikalen slogovni zasuk na nepredvidljivi ustvarjalni poti drznega trojca, da pravzaprav začenja popolnoma novo poglavje, ki pa je, žal, tudi njegovo zadnje: raper Stepa J. Groggs, eden od ustanovnih članov zasedbe, se je lani poslovil s tega sveta, vendar je bil dobršen del albuma posnet že pred njegovo smrtjo. Tako je zasedbino najboljše delo doslej tudi Groggsova postumna plošča. Več

  • Bernard Nežmah

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Knjiga

    Elli H. Radinger: Darilo divjine

    Zastavek se zdi, da kliče vesoljno bralstvo: divjina je povsod, v gozdu, na morju, na vrtu in včasih tudi čisto blizu; divjina je v nas globoko zakoreninjena: izziva nas, nas pomirja, krepi in odpira srca. Toda knjiga jo opeva na Grenlandiji, na Aljaski, v parkih Severne Amerike. Se ne zadovolji z minimalizmom kot nekoč Dario Cortese, ki se je potikal tudi po mestnih obrobjih in nabiral divje rastline ter iz njih nato kuhal izzivalna kosila. Radingerjeva gre med volkove, kojote, kite, bizone in medvede – hoditi po grizlijevih sledovih pomeni tudi spoznati strah, strah pred smrtjo. Njena doživetja so unikatna, najsibo, ko posluša, kako kojoti učijo tuliti mladiče, ko se nauči razlikovati grizlija od črnega medveda, ali pa, ko opiše, kako se je znašla na območju, kjer domuje štiri tisoč orlov. Ni ga bralca, ki ima takšne izkušnje. To pa povzroči skrajno neugodno posledico, saj ne more od nje prevzeti navdušenja nad divjino, ki mu je nedosegljiva. Vodnik po prirodi se zatorej spremeni v literarno delo. Toda avtorica je nekdanja odvetnica, ki je postala ljubiteljica divjine, žal pa brez daru za pisanje, kaj šele za pripovedovanje in ustvarjanje zgodb. Denimo: malega bizona je ves ta živžav povsem očaral in opotekajoče se mu je pridružil. Vsrkaval je vonjave, prizore in zvoke. Več

  • Matej Bogataj

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Knjiga

    Anders Roslund: Tok-tok

    Švedski pisatelj in novinar Anders Roslund (1961), nekdaj član tandema piscev kriminalk in zdaj solo, nas postavi v pregreti Stockholm, kjer vsi, še najbolj pa ostareli inšpektor s tesnobo pred upokojitvijo, trpijo zaradi vročine in drugega. Tam pa se sedemnajst let po tem, ko so izmed trupel družinskih članov, mafijsko likvidiranih na »ulcinjski« način, s streloma v čelo in sence, rešili petletno hčer, ji priskrbeli lažno identiteto in našli novo družino, spet začnejo pojavljati zločini z istim nezgrešljivim podpisom. Več

  • Lara Paukovič

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura

    Ljudje brez vsega

    Bogoljub Dobrnik je dober. Res zelo dober. O tem navsezadnje govori že njegovo ime: ljubi boga in je dober. Prikladno, mar ne? Dobrnik je pripadnik višjega sloja in prepričan je, da je tam zunaj vse v najlepšem redu, da je vse manj krivic, da razlike med razredi sploh ne obstajajo. Čeprav si lahko privošči kakšno malenkost več kot drugi, je v resnici »navaden človek«, prijazen do svojih delavcev in služkinje (ta po njegovih besedah v resnici ni služkinja, pač pa »družinska prijateljica, ki ji finančno pomaga«), in ne razume, zakaj bi kdorkoli kar tako, načeloma, želel nesrečo drugim. Kljub temu se taki ljudje najdejo: na primer požigalci, ki se pod pretvezo, da potrebujejo prenočišče, priplazijo na podstrešja dobrih ljudi in jim iz ljubega miru požgejo hišo. Dobrnik ravno zaradi tega ne bi v hišo nikoli spustil nobenega razcapanega neznanca. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Mesto žensk

    Na šahovski olimpiadi leta 1982 v švicarskem Luzernu je v ženski konkurenci slavila Sovjetska zveza, za katero pa so nastopile same Gruzijke – Nona Gaprindašvili, Nana Aleksandrija, Maja Čiburdanidze in Nana Ioseliani, šahovske čarodejke, ki so si 30 let lastile šahovsko krono. “To se ne bo ponovilo še pet tisoč let,” dahne Milunka Lazarević, nekdanja jugoslovanska šahovska prvakinja, ki obenem poudari, da so ženske le v Gruziji za doto dobile tudi šahovski komplet. V dokuju Slava kraljici! lahko vidite, kako je Nono Gaprindašvili pričakal ves Tbilisi, ko je leta 1962 prvič postala svetovna prvakinja (takoj so ji postavili tudi kip), kako so si gruzijske kraljice podredile šahovski svet (v publiki so bili sami moški!), kako jih je partija prelevila v propagandno orodje (z njimi je oglaševala “inteligentnost socializma”) in kako še vedno uživajo v preteklosti, svoji fami in svojem imidžu. Bile so oboževane, prave superjunakinje – po njih so imenovali novorojenke. In ne, niso kuhale, ampak so se lahko posvečale karieram. Jebeni socializem! Več

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Vonj po rožah

    Vonj po rožah je francoska populistična komedija o malih, iskrenih ljudeh, ki se spopadejo s požrešno korporacijo. Ko Eve Vernet (Catherine Frot), prestižna vzgojiteljica rož, ugotovi, da njena mala farma ne bo več preživela napadov cvetličarske korporacije, hoče že vse skupaj prodati, a njena tajnica (Olivia Côte) najame tri odbite osebke (Fatsah Bouyahmed, Marie Petiot in Manel Foulgoc), ki potrebujejo rehabilitacijo in ki nimajo pojma o rožah, a so zelo iznajdljivi in pregnani – tudi v kriminalu. Kako boš preživel na “prostem” trgu, če ne obvladaš kriminalnih tehnik? In ja, kaj je rop banke v primerjavi z ustanovitvijo banke? Več

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Minari

    Ker sem Minari že recenziral, naj le opozorim, da gre za delikaten, eleganten, melanholičen film o ljudeh, ki se lahko v krutem, hladnem, destruktivnem kapitalizmu zanesejo le še na družinske vezi – o ljudeh, ki jim sindikate, nekdanje socialne varuhe priseljencev, o katerih ni več ne duha ne sluha, nadomešča družina, medtem ko jim Komunistični manifest nadomeščajo babičine lekcije. Integracija v kapitalizem je vse težja. (Kinodvor) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Volkovi

    Ameriško-mehiška meja je pekel, toda Lucía (Martha Reyes Arias), mlada Latinoameričanka, se s svojima malima sinovoma, Maxom (Maximiliano Nájar Márquez) in Leom (Leonardo Nájar Márquez), v Ameriko ne “prebije” čez mejo, s pomočjo kojotov, ilegalno, ampak pride povsem mirno in legalno, kot turistka, kar pa ne pomeni, da se lahko potem – v Novi Mehiki (Albuquerque) – prepusti ameriškemu snu. Ne, au contraire: ker nima ne dokumentov ne denarja, obtiči na socialni periferiji, na stičišču revščine, strahu, obupa, resentimenta, jeze, nasilja in boja za golo preživetje, v cenenem, neopremljenem, razpadajočem, melanholičnem stanovanjcu, v katerem jo ves dan čakata Max in Leo, njena “volkova” (z bujno, celo animirano domišljijo), medtem ko sama opravlja najbolj umazana in najslabše plačana dela. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    CODA

    Obstajajo enostavni, klišejski, predvidljivi, naivni filmi, ki pa tvoje emocije napadajo in vrtajo in zvijajo in mučijo in lomijo s tako kirurško preciznostjo, da se jim slej ko prej – magari po hudem boju – vdaš. Kapituliraš. Že prej – ali pa ob zadnjem štiklu. Pogosto te dotolče prav štikel. Ne da to preseneča – glasba je običajno orožje, s katerim si vas skušajo ti filmi podrediti. CODA – film dozorevanja, sicer rimejk francoske Družine Bélier – je tak film. Ruby Rossi (Emilia Jones), gimnazijka iz ribiškega mesteca v Massachusettsu, je edina v proletarski družini, ki sliši in govori – njeni oče (Troy Kotsur), mati (Marlee Matlin) in brat (Daniel Durant) so gluhonemi. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Ni čas za smrt

    Covid ni ustavil le življenja in kapitalizma, temveč tudi kino. Multipleksi so obtičali, ljudje so se razbežali, zaprti, temni prostori so postali tabu, filme so posvojile digitalne platforme. Vsi so se spraševali: ali bo kino sploh preživel? Kdo bo odgovoril na to vprašanje? Tenet? Ne. Hitri in drzni 9? Tudi ne. Kdo pa? Bolj ko so minevali meseci (in filmi), bolj so se vse oči upirale v eno ime in en film – ja, v Jamesa Bonda in Ni čas za smrt. Tej bondiadi, katere premiero so zaradi covida večkrat preložili, je pripadla vloga, ki jo je v športnem svetu odigrala nemška hobotnica z imenom Paul – napovedovala je rezultate nogometnih tekem. Napovedovala je prihodnost. Takšen jasnovidec naj bi bil film Ni čas za smrt (No Time to Die) – napovedal naj bi prihodnost kina. Če bo megahit, potem bo kino preživel. Če mu bo spodletelo, potem je s kinom konec. Več

  • Izak Košir

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    02/10—25/10
    Več

  • Stanka Prodnik

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  TV

    Naš zlati dečko

    Mitja Okorn je ena od slovenskih zvezd, saj je najuspešnejši slovenski filmski režiser v tujini. V naših očeh je zvezda: najprej zato, ker je že leta uspešen na Poljskem, njegov prvi hollywoodski poskus se je kljub zvezdniški igralski zasedbi (Jaden Smith) sicer klavrno končal, a bolj zaradi slabega scenarija. Toda Okorn je prodoren človek, uspeva mu, kar ni še nikomur. Je pa res: Poljska je velika država s temu primerno veliko filmsko produkcijo in tam je delal precej več, kot bi sploh lahko v Sloveniji, tako da je tu zato videti še malo večja zvezda. Če bi poskusili najti primerjavo v nogometu, bi rekli, da je to nekaj takega, kot če bi igral pri frankfurtskem Eintrachtu. Eintracht Frankfurt je šesti na lestvici nemških klubov, ni pa razvpit. Več

  • Saša Eržen

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Hudo

    Toaletna prihodnost

    Kako veste, da je zrak na stranišču dovolj čist, da lahko vstopite? Pogledate na detektor prdcev. In koga pokličete, kadar šele na straniščni školjki ugotovite, da je zmanjkalo toaletnega papirja? Ja robota, ne. Oba prihajata iz prihodnosti, kot si jo zamišlja ameriška multinacionalka Procter&Gamble, ki pod blagovno znamko Charmin s pomočjo podobe dobrodušnega medveda Američanom prodaja toaletni papir. Njihov robot rollbot obljublja, da bo do školjke dostavil zavitek papirja, detektor vonjav smellsense pa, da bo zaznal smrad v prostoru in prek medvedka na zaslonu sporočil, ali je varno vstopiti v stranišče ali je bolje malo počakati, da se zrak razsmradi. Rolcabot se vozi na dveh kolesih, ne zna pa na primer hoditi po stopnicah, odpirati vrat ali vzeti papirja s police, kar zna biti majčken problem. Pripomočka sta za zdaj na ravni konceptov, torej zna preteči še kar nekaj vode iz kotlička, preden si bosta dejansko utrla pot v domača stranišča. Ker delujeta tako, da sta povezana z uporabnikovim pametnim telefonom, bomo, ko se bomo v prihodnosti odzvali klicu narave, to očitno vselej storili v družbi telefona. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Ulice

    Špela

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Portret

    Dramaturginja in režiserka, ki je ustvarila možnost za dražbo gledaliških predstav

    »Če mislite, da je denar resničen, gledališče pa fikcija, pomislite znova. Vložite svoj denar v gledališče,« je pisalo na enem od plakatov, ki so se avgusta pojavili v središču Ljubljane. Izhajajoč iz perspektive razumevanja denarja kot družbenega dogovora, kar pomeni, da človeštvo kosu papirja podeli toliko vrednosti, da lahko postane denar, se je umetnica Lea Kukovičič lotila eksperimenta, ki spaja gledališče in ekonomijo. Ustanovila je Dražbeno hišo uprizoritvenih umetnosti FORSALE in kupcem ponudila možnost posedovanja umetniškega dela oziroma gledališke predstave v obliki skupnega lastništva, kjer si novi lastniki lastijo materialni ali nematerialni element predstave, ob tem pa morajo izpolnjevati tudi lastniške pravice in odgovornosti. Več