• Lara Paukovič

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Kultura

    Nespodobni bog

    Črna skrinjica je butična založba, ki je bila nedavno ustanovljena pri Literarnem društvu IA. Tako, kot je črna skrinjica tisto, kar ostane po katastrofah, je tudi istoimenska založba vzniknila sredi opustošenega, katastrofičnega literarnega polja, pravi njen idejni vodja in urednik, pesnik in eden najbolj neutrudnih promotorjev pesniške umetnosti pri nas Dejan Koban, ki je projekt začel skupaj s pesnikom Miho Mauričem. Prostor za poezijo se krči, ravno tako sredstva; mladi avtorji so spregledani, založbe se vse pogosteje taktično odločajo za prozo, sploh za romane, saj so ti komercialno uspešnejši. Toda Črna skrinjica se upira tem usmeritvam in daje možnost poeziji, za katero v uveljavljenih založbah ni prostora, ki ima samosvoj značaj in se požvižga na pesniške trende. Ta torek, 6. septembra, je pri tej založbi izšla tudi prav posebna knjiga, ki je še pred izidom presenetljivo zbudila hudo zgražanje. Več

  • Borja Borka

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Pantha Du Prince: Garden Gaia

    Glasba nemškega producenta »techna-ne-techna« Hendrika Webra postaja vse bolj ozaveščena v stiku z naravo. Njegov zadnji album je bil gozdni pogovor z drevesi, novi je utopistika alternative planetarne samooskrbe. Garden Gaia je celostno ozvočen z zvoki narave in torej pretežno meditativen, a z debelim plastenjem tolkal, zvončkljavih mikromelodij in oprijemljivih elektronskih bobnov hitro postane tudi konkretno ritmičen, s tem pa zaide v tiste meandre ležernega poslušanja plesne (no, bolj zibalne) nevsiljivosti, v katere spada kakšen Bonobo in bolj eterični kotički diskografije Four Teta. Spretno izdelana muzika neštetih detajlov, katere učinek je dokaj statičen. Čas je, da se ustavimo. Več

  • Jaša Bužinel

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Sahareya: Improvised Colors

    Kdor je prodorno raperko v zadnjem letu ujel v živo, bo poznal vsak komad z njenega (pre)dolgo pričakovanega prvenca (razvlečeno napovedovanje je zadušilo prvotni hajp). Sestavljanka slogovno razgibanih hitičev s presečišča nove šole hiphopa, r’n’b-ja in footworka stavi na karto nebrzdane »tomboy« eksplozivnosti. Sahareya pljuva suvereno in konfrontacijsko, njene rime so mladostniško neolepšane, a tu in tam tudi na prvo žogo. Kljub precej obetavnim nastavkom se zdi, da bi lahko komadi v slovenščini (ali srbohrvaščini) njenemu britansko zvenečemu flowu dodali kanček regionalne pristnosti, s katero bi se otresla asociacij na Little Simz ali M.I.O. in presegla ustaljeni model zapoznelega uvažanja zahodnih formul. Več

  • Gregor Kocijančič

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Kenny Beats: Louie

    O Kennyju Beatsu – ekstremno online superproducentu, ki je s spletnim pretakanjem studijskih seans med pandemijo zgradil edinstveno internetno skupnost – smo v tej rubriki pisali že večkrat, a vselej kot o soavtorju, ki podpisuje dela drugih izvajalcev. Veliko se jih pojavi tudi na njegovem solističnem prvencu Louie, vendar so njihovi vokalni vložki na plošči uporabljeni izrazito pretanjeno: v ospredju so vselej ležerne hiphop podlage, začinjene z obskurnimi soul posnetki, in ker gostujoči vokalisti niso navedeni poimensko, moramo navadno zares napeti ušesa, da jih prepoznamo. Čeprav je v zbirki sedemnajstih beatov zgolj peščica očitnih presežkov, odlično deluje kot celota, ki zaradi premišljene dramaturgije in izjemno gladkih prehodov med skladbami zveni kot enovita polurna skladba. Več

  • Borja Borka

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Plošča

    Roc Marciano & The Alchemist: The Elephant Man’s Bones

    Med bolj priljubljenimi ameriškimi raperkami in raperji najdemo ohlapno druščino, ki jo poleg občasnega sodelovanja povezuje še edinstvena podrobnost: njena muzika ni »lestvičarska«. Glasbeni donos izvajalcev, kot so Action Bronson, Danny Brown, Joey Bada$$, člani ekipe Griselda in Roc Marciano, zaradi precej nepopevkarskega stava, včasih tudi surovosti izvedbe sicer mobilizira obsežno poslušalstvo, a ne pleza po lestvicah. Tja preprosto ne paše. K temu pripomore tudi, da se ti ustvarjalci pogosto ne pečajo z založbami velikankami, ampak delajo po svoje – muziko izdajajo pri manjših, včasih lastnih, manj odvisnih etiketah. Več

  • Bernard Nežmah

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

    Gregor von Rezzori: Spomini antisemita

    Deček avstrijsko-italijanskega rodu, ki je odraščal v Bukovini, na skrajnem robu habsburške monarhije, se je spominjal: »Večina drsalcev je bila žal Judov. Na mojo žalost je bilo med njimi veliko lepih punc, v katere sem se proti svoji volji zaljubljal do ušes.« Živel je v družbi, kjer so pokali štose: »Veš, kaj je smola? – Greš na lov, po poti pa srečaš Juda.« Roman torej razkriva predvsem duh časa dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja, ki je vel po romunskih in avstrijskih mestih, vsebina pa zadeva njegove ljubezenske zveze z Judinjami. Ko je iskal ženske čare, se je kot antisemit često zagledal prav v objekte prezira svojega kroga, zaradi česar ga je bilo sram pred svojimi. Tudi Judov ni imel za manjvredna bitja, nasprotno – imel je precej prijateljev med njimi. Njegov antisemitizem nikakor ni bil rasističen, zanj so bili to bolj ljudje z neke druge zvezde. Ko je torej na Dunaju po anschlussu leta 1938 doživel preganjanje Judov, je nacistično sistematično izničenje teh pri njem ugasnilo podedovani antisemitizem; zdaj so človeški odnosi prevladali nad stereotipi in ideologijami. Seveda ni postal antinacist, saj je bil vendar pobalin in dandy, ne pa junaški upornik. Več

  • Matej Bogataj

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

    Dino Pešut: Očetov sinko

    Krajši roman mlajšega hrvaškega pisatelja Dina Pešuta (rojen leta 1990) je iz po nekaj strani dolgih poglavij sestavljeno posredno pismo očetu, ki se znajde s hudo boleznijo v bolnišnici v rojstnem mestu brezimnega pripovedovalca – kadar ga bližnji pokličejo po imenu, zapiše, da so ga poklicali po imenu. Pripovedovalec je zaradi splošne homofobije in nasilja someščanov pobegnil, kot iz države bežijo njegovi prijatelji in vrstniki, razselili so se čezcelinsko in v Berlin in v mesta, ki omogočajo več svobode, manj prikrivanja spolne usmerjenosti, kjer za enako delo dobiš več in imaš občutek, da živiš bolj polno in zares. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film

    Tam, kjer pojejo raki

    Film Tam, kjer pojejo raki, posnet po razvpitem bestsellerju Delie Owens (v Zambiji jo iščejo zaradi vpletenosti v umor divjega lovca), je ves čas tako obupno smrtno resen, da deluje komično – občutek imate, da se komaj zadržuje, da ne pade v smeh in da se ne začne norčevati iz svoje telenovelistične banalnosti, svoje lirične »težavnosti« in svoje gotske misterioznosti. Najprej dela vse, da bi nas prepričal, da ni revnejše družine od Clarkovih, ki živijo sredi severnokarolinskega močvirja, potem pa dela vse, da bi nas prepričal, da ni toksičnejšega moškega od patriarha te družine (Garret Dillahunt) – tako je zapit, nasilen in brutalen, da mu vsi zbežijo, žena, dve hčerki in sin. Kar izgleda kot pravljični vic. Z njim ostane le Kya (Daisy Edgar-Jones), najmlajša hči, najrevnejše bitje na svetu (čakajte, da – vsa uboga in zapuščena in nadarjena in bosa! – pride v šolo), dobra vila, »močvirsko dekle«, mala prodajalka dagenj, ki pa se kasneje, ko zraste, zaplete z najtoksičnejšim fantom na svetu (Harris Dickinson), sladkobnim, bogataškim športnikom. Obljublja ji, da se bo z njo poročil, a se izkaže, da je že zaročen z drugo. Tudi posiliti jo hoče. In uniči ji dom – no, barako. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film

    Morski pes ljudožerec

    Orjaški morski pes začne loviti, pobijati in žreti turiste, ki se znajdejo na havajskem otočku. Pravijo, da to počne brez razloga. Kar seveda ni res. Pobija in žre jih brez kakršnekoli napetosti, ne pa tudi brez razloga – vsi ti turisti namreč ovirajo razgled na prelepo naravo. Že to bi bil zadosten razlog. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film

    All My Friends Hate Me

    Pete (Tom Stourton), nekoč žurer, zdaj filantrop (dela z begunci), pride na rojstnodnevno zabavo, ki mu jo v podeželski vili priredijo prijatelji iz študentskih časov (Joshua McGuire, Georgina Campbell, Graham Dickson, Antonia Clarke, Charly Clive), a v grozi ugotovi, da so prijatelji mutirali – občutek ima, da rovarijo proti njemu in da ga ogovarjajo, cvrejo na ražnju, ponižujejo in terorizirajo, njihov humor pa se mu zdi primitiven, regresiven, infantilen. Je žrtev zarote, ga muči paranoja, hoče biti na vsak način na vsakem koraku slavljen in heroiziran ali pa jih je preprosto prerasel? Več

  • Marcel Štefančič jr.

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film

    Gajin svet 2

    Gaja (Uma Štader) tokrat z očetom (Sebastian Cavazza) in starejšo sestro (Neža Smolinsky) – v duhu slovenskih filmov – skoči na morje (to, da je “po Poletju v školjki Gajin svet 2 prvi film, ki se skoraj v celoti dogaja na morju,” niti zdaleč ne drži), kjer se na pirček oglasijo tudi Primož Pirnat, Bojan Emeršič, Lotos Vincenc Šparovec, Matej Zemljič in Jurij Zrnec, toda samoponiževanje slovenskih dramskih igralcev ni nič v primerjavi s samoponiževanjem “strokovno programske komisije Slovenskega filmskega centra” (ki očitno ni opazila, da uvodna spletna prevara nima nobene zveze z nadaljevanjem in da je tu doslednega materiala le za kratki študentski film), kaj šele v primerjavi s poniževanjem učiteljev in učiteljic (neumnih, zaostalih), policistov (naivnih, otročjih), žensk (eno “mamo” – tisto, ki jo igra Ajda Smrekar – iz filma vržejo, druge, tiste ločene, pa v film sploh ne spustijo) in inteligence otrok, ki jim tale “mladinska romantična komedija”, prepolna analnega humorja (če višjemu inšpektorju iz riti ne zraste hemoroid, pa učiteljici iz riti zraste stol), povsem resno in s pravilno tehniko dihanja razlaga, kaj je to “vdor v osebni profil”, namesto da bi v uri in pol pridelala vsaj eno repliko, ki bi opravičila njen obstoj. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Film

    Luknja

    Slovenija je dežela spektakularnih kraških jam, speleologov in speleologije, toda slovenski filmi tega še niso opazili. Frammartinova transcendentalna Luknja, ki popisuje speleološki spust v brezdanje kalabrijsko brezno Bifurto (687 metrov), eno izmed najglobljih podzemskih jam na svetu, jim bo pokazala, kaj zamujajo. Luknja je igrani film (tako kot je bil igran Štirikrat, prejšnji Frammartinov kalabrijski epos), a izgleda kot dokumentarec iz šestdesetih let. Dogaja se prav tedaj, na začetku šestdesetih, ko se je Italija modernizirala, ko je doživljala »ekonomski čudež«, ko je vzletel »prosti trg«, ko je prišlo do velike selitve z juga na sever – in ko se je v Milanu zableščal Pirellijev stolp, alias Grattacielo Pirelli, alias Pirellone, najvišji nebotičnik v Italiji, stekleno-betonski simbol zmage modernističnega kapitalizma. Več

  • Izak Košir

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    15/09—13/11
    Več

  • Stanka Prodnik

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Kultura  |  TV

    Brez Nove Slovenije se rušenje RTV Slovenija ne bi dogajalo

    Beseda arena izhaja iz latinske besede herena. Tako se je namreč imenoval res fin in gladek pesek, ki so ga po tleh posipali v starem Rimu po gladiatorskih bojih. Ta pesek je iz tal potegnil kri, ki je ostala tam po boju na življenje in smrt, jo zlepila, da so nato s pometanjem in vodo laže izbrisali sledi bojev – za naslednji boj. Več

  • Saša Eržen

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Hudo

    Kroktisi

    Na svetu sta dve vrsti ljudi: takšni, ki krokse prezirajo, in takšni, ki so podlegli praktičnosti tega obuvala iz umetne smole. Podjetje iz ZDA, ki dotične natikače izdeluje že dvajset let, je do danes po vsem svetu prodalo nič manj kot 720 milijonov parov originalnih kroksov. Nosijo jih zvezdniki, sprehajajo se po modnih pistah, pandemija jim je šla le na roko ali bolje rečeno na nogo. Za njihovo priljubljenost skrbijo tudi modni dodatki, s katerimi uporabniki lahko zapolnijo luknjičasti zgornji del obuvala in ga tako personalizirajo. Letos pa je v svetu kroksonoscev zavela bizarna modna muha plastičnih mod. Ta se nataknejo na pašček, ki objema peto, in se imenujejo Crocticles; izpeljanka se je rodila iz kopulacije kroksov in testisov, angl. testicles, ime pa lahko ponašimo kot kroktisi. Zakaj bi nekdo hotel, da ga po petah tolčejo plastična jajca, je uganka, a prodaja cveti. Ne izdeluje jih izvorno podjetje, temveč različni zanesenjaki s pomočjo 3D-tiskalnikov, ponujajo pa jih v spletnih trgovinah. Na voljo so v nekaj manj kot dvajsetih barvnih različicah, med katerimi sta tudi srebrna in zlata, ki pa sta trenutno razprodani. Več

  • foto: Igor Škafar

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Ulica

    Brane in Aro

    Več

  • Jaša Bužinel  |  foto: Uroš Abram

    9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Portret

    Raperka, plesalka in igralka, ki navdušuje doma in na tujem

    Pred nekaj dnevi je izšla plošča Improvised Colours, prvenec 23-letne ljubljanske raperke, plesalke in igralke Sahareye, rojene kot Sarah Al Saleh. Od lanskega poletja, ko se je prvič predstavila kot samostojna glasbena ustvarjalka z obilo karizme, je potrpežljivo nabirala odrsko kilometrino doma in na tujem – denimo v Zagrebu, Bratislavi, Talinu ... Z odmevnimi singli in impresivnimi videospoti zanje (še posebej denimo izstopa videospot Katarine Rešek - Kukle za hitič Otherside) je hitro razširila bazo oboževalcev onkraj ljubljanske kotline. Več

  • Damjana Kolar

    9. 9. 2022  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo tokrat izbrali za vas. Več

  • STA

    7. 9. 2022  |  Kultura

    Znani so nominiranci za nagrado booker

    Znanih je šest nominirancev za angleško literarno nagrado booker. V izbor se je kot najstarejši avtor uvrstil britanski pisatelj Alan Garner s knjigo Treacle Walker. Nominirani so še avtorji iz Irske, ZDA, Zimbabveja in Šrilanke, vseh šest knjig pa po oceni žirije na prepričljiv način pripoveduje o pomembnih temah. Več

  • Uredništvo

    6. 9. 2022  |  Kultura

    Konstrakta na Metelkovi

    Na Letnem vrtu Gala hale bo v sklopu 29. obletnice AKC Metelkova mesto, v četrtek, 8. septembra nastopila srbska pevka Konstrakta, ki je letos zastopala Srbijo na Evroviziji s pesmijo In Corpore Sano, ki je postal pop hit leta. Na koncertu bo nastopila s skupino Zemlja gruva in predstavila tako svoje solo pesmi kot največje hite skupine. Več

  • STA

    6. 9. 2022  |  Kultura

    Na festivalu Vilenica o vprašanju begunstva in identiteti znotraj jezikov

    V Ljubljani se bo začel 37. mednarodni literarni Vilenica, ki bo z nekaterimi dogodki segel tudi na Kras. Letos je posvečen vprašanju begunstva ter identiteti znotraj jezikov. V okviru festivala bodo danes v Trstu podelili pisateljsko nagrado Srednjeevropske pobude (SEP) za mlade avtorje. Več

  • Uredništvo

    6. 9. 2022  |  Kultura

    »Moj materni jezik je fašizem«

    "Biti feministka v Španiji in Galiciji pomeni, da nekoliko zamujaš. Kot vsa osvobodilna gibanja je frankizem ustavljal tudi feminizem. Bili pa smo tako zaposleni z zrušitvijo diktature, da smo tudi sami odlagali neke stvari v prihodnost. Nekatere moje knjige so izšle, ko je bil feminizem že v veljavi. Odkar pomnim, sem feministka. Menim, da nismo vsi feministi. Patriarhat je še vedno tu. Jasno je, da mora veljati enakost. Ženska je vredna toliko kot moški. Tokov v feminizmu pa je veliko." Več

  • STA

    5. 9. 2022  |  Kultura

    Začenja se festival Hiša strpnosti

    V Mini teatru se bo drevi s projekcijo filma Eksodus 91/Exodus 91 začel 8. festival Hiša strpnosti 2022 - Hiša drugih. Festival pod okriljem Mini teatra in Judovskega kulturnega centra bo do 21. septembra ponudil pester mednarodni filmski program, gledališke predstave, razstavo, koncert, izobraževalna jutra ter pogovore in predavanja. Več

  • IK, STA

    5. 9. 2022  |  Kultura

    Uprizoritve Laibachovega Alamuta v Iranu zaradi problematičnih odnosov s Slovenijo še ni bilo

    Na Ljubljana Festivalu bo drevi v Križankah premiero doživelo simfonično delo skupine Laibach, nastalo po romanu Alamut. Zgodbo iz Perzije v 11. stoletju so v glasbo prelili v sodelovanju z iranskimi skladatelji in sodelavci. Na odru jo bodo izvedli skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, vokalnima skupinama in harmonikarskim orkestrom. Več

  • Uredništvo

    4. 9. 2022  |  Kultura

    Titova vnukinja: »Bitka zaradi mojega porekla še traja«

    "V gledališču ime in priimek ne pomenita veliko. Ne moreš dobiti novega projekta na podlagi priimka, in to je dobro. Kar lahko dobiš, je več medijskega prostora, kar je tudi dobrodošlo, ker je vsak medijski prostor tudi prostor za potencialno občinstvo in od občinstva in za občinstvo gledališče živi, zaradi občinstva obstaja." Več

  • Uredništvo

    4. 9. 2022  |  Kultura

    Glasbena uprizoritev romana Alamut

    V ljubljanskih Križankah bo 5. septembra ob 21. uri v okviru 70. Ljubljana Festivala premiera Alamuta, izvirnega simfoničnega dela skupine Laibach, ki obravnava znamenito zgodbo iz Perzije v 11. stoletju, kakor jo v svoji knjigi opisuje slovenski pisatelj Vladimir Bartol.  Alamut je prvič izšel leta 1938, svet pa ga je začel odkrivati in ceniti šele petdeset let pozneje.  Več

  • Damjana Kolar

    3. 9. 2022  |  Kultura

    Film tedna: Dolina solz

    V Kinodvoru bo 5. septembra ob 20.30 premiera dokumentarnega filma Dolina solz v režiji Boštjana Korbarja. Dolina solz je sicer sinonim za največji slovenski moški zapor na Dobu. Film prinaša intimna razmišljanja treh zapornikov, ki na podlagi vprašanj, ki jim jih niso posredovali vnaprej, razmišljajo tako o svojem kaznivem dejanju kot (so) bivanju v zaporu in izven njega, o svobodi, ljubezni in na koncu tudi o katarzi. Več

  • Gregor Kocijančič

    2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Plošča

    JID: The Forever Story

    Atlantski wunderkind JID je končno dostavil tretjo dolgometražno ploščo, enega najtežje pričakovanih rap albumov leta. Varovanec J. Colove založbe Dreamville, ki je pravzaprav njen daleč najmočnejši člen, z novim albumom suvereno zacementira status enega najbolj veščih in tehnično dovršenih raperjev v igri. JID pri bahanju z raperskimi sposobnostmi ne sklepa kompromisov: ko se ponaša z brzostrelkasto hitrostnimi flowi, nikoli ne žrtvuje vsebine besedil; ta so vselej izrazito osebnoizpovedna, lucidna in do konca nabita z domiselnimi, duhovitimi pančlajni. The Forever Story je po svoje nadgrajena repriza njegovega prvenca The Never Story, saj JID ponovno obdeluje podobne teme in poglavja iz svojega pestrega življenja in s tem zgovorno dokaže, kako zelo je napredoval v petih letih. Več

  • Jaša Bužinel

    2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Plošča

    Rush To Relax: Misli

    Sobno rokenrol trubadurstvo bitolskega Ljubljančana Damjana Manevskega na drugi plati dobiva ubranejše efektirani kitarski zven onstran lo-fi nasičenosti, prefinjeno razplastene vokalne linije in robustnejšo studijsko zvočno podobo. Nalezljive melodije za žvižganje v jutranji gužvi in verzi v makedonščini diskretno mežikajo diskografiji založbe The Flying Nun iz osemdesetih let in ameriško-avstralski predmestni indie liriki 21. stoletja. Jedro njegove navznoter obrnjene, prepoznavno nostalgične d.i.y. godbe ostaja nedotaknjeno, a so Misli v smislu razgibanosti pesmopisja bolj dodelane. Muzika za brezskrbno surfanje proti jeseni s pogledom na poletje v vzvratnem ogledalu. Več

  • Borja Borka

    2. 9. 2022  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Plošča

    Röyksopp: Profound Mysteries II

    Norveški dvojec electropopa in mlačnega housa je leta 2014 naznanil, da je The Inavitable End njegov zadnji izdelek v klasični albumski formi. Zdaj obljubo prelamlja z nič manj kot trilogijo, in še to ne čisto navadno, saj prav vsak posnetek velike poteze spremlja videospot druge avtorice ali avtorja. Drugi del je poklon otroškim navdihom – od skupin Kraftwerk in Depeche Mode do žanrov britanskega rejva in italodisca. A kaj ko so prikloni albuma Profound Mysteries II nič kaj prodorno skrivnostni, zato pa medli, bledi, površni, včasih predvidljivi, drugič samo suhoparni. Prvi takti sicer obetajo – ironično s poklonom samemu sebi in prvencu Melody A. M. –, sledi pa ena sama ravnica. Röyksopp v vsako dvigalo! Več