• Marcel Štefančič jr.

    9. 7. 2021  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Film

    Ledena cesta

    Ko na severu kanadske Manitobe, nekaj sto kilometrov pod severnim tečajem, v rudniku diamantov eksplodira metan, lahko rudarje, ki obtičijo pod zemljo in ki imajo zraka za 30 ur (in nič več), reši le posebna 30-tonska oprema, ki je ne morejo dostaviti s helikopterji, temveč le z močnimi, masivnimi tovornjaki. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    9. 7. 2021  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Film

    The Tomorrow

    Dan Forester (Chris Pratt), nekoč vojak, zdaj – leta 2023 – frustrirani družinski človek in učitelj, gleda nogometno tekmo, na kateri se začne nenadoma kaditi in bliskati, iz tega čudnega vrtinca pa bušnejo maskirani komandosi. Vodi jih ženska, ki dahne: “Mi smo vi – 30 let v prihodnosti. Bijemo vojno. Naš sovražnik ni človeški. In izgubljamo. V enajstih mesecih bodo vsi ljudje v prihodnosti izbrisani z obličja Zemlje, če nam ne boste pomagali. Potrebujemo vas.” Čez čas doda: “Vi ste naše zadnje upanje.” Forester se ne pridruži protivojnemu gibanju, ampak skoči v prihodnost, ki izgleda postapokaliptično – kot v filmu 2012. Pošasti so odurne, grozne, lačne, hitre – kot v Osmem potniku 2 in Svetovni vojni Z. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    9. 7. 2021  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Film

    Katla

    Tole fantastično islandsko miniserijo, ki jo je kreiral in posnel Baltasar Kormákur, avtor filmov Jar City, Kontraband, Everest in Izgubljena med valovi, lahko mirno eksate, čeravno je mračna, morbidna in metafizična kot genialni vulkanski pepel, iz katerega začnejo pri opustošenem, depresivnem, distopičnem mestecu Vik na lepem vstajati “mrtvi”, za katere pa se izkaže, da so humanoidni doppelgängerji še živih ljudi, bolj ko ne ožgane, sajaste projekcije človeških misli, spominov, želj in fantazij. Lokalnemu geologu se zdi, da jih je prebudil bodisi meteorit ali islandska folklora, toda vsak cinefil bo zaslutil, da jih je nemara še najbolj prebudil Solaris. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    9. 7. 2021  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Film

    Očiščenje za vedno

    Mehiška zakonca, Adela (Ana de la Reguera) in Juan (Tenoch Huerta), migrirata v Ameriko. Jasno, skrivaj, ilegalno – “nedokumentirano”. Zaposlita se na ranču belske, bogate, patriotske, trumpovske družine Tucker (vodi jo Will Patton), kjer preživita “očiščenje”, tisto čarobno, orgiastično, katarzično, festivalsko, enkratno noč, ko je vse dovoljeno – ubiješ lahko kogarkoli, kjerkoli in kadarkoli. Lahko si daš duška. To je noč, ki izgleda kot sodni dan, saj iz Američanov potegne vse najslabše in najgrozovitejše – apokaliptični overdose nasilja. Noč, v kateri lahko Američani izživijo svojo morilsko, lovsko slo, ki jih “očisti”, pa je vendarle družbeno koristna: kriminala je poslej manj, gospodarska rast se poveča, ljudje so srečnejši. Ja, ta distopična noč je originalni ameriški produkt. Toda nativistične, etnonacionalistične, rasistične bande, utelešenja belske jeze, belskega ogorčenja, belskega resentimenta, podružnice stranke (New Founding Fathers of America), ki si je izmislila “noč očiščenja”, si rečejo: le zakaj bi Ameriko “čistili” le eno noč, če pa jo lahko “čistimo” vsak dan, podnevi in ponoči, nonstop, permanentno – večno in nekaznovano? In ob vihranju ameriške zastave se začne dionizični, sociopatski lov na “neprave” Američane – tujce, priseljence, migrante, begunce, nebelce, drugačne, marginalne. Party! Nasilje se iz velemest vrne domov – na vas. Očiščenje za vedno – dekadentno, satirično, groteskno, brutalno, moralistično, a ne ravno ne vem kako domiselno – ne skriva: nasilje je “ameriška glasba”, domoljubje je kopilot fašizacije, radikalizacija desnice je pekel. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    9. 7. 2021  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Film

    Šarlatan

    Tu nekje, pri nas, živi ženska, ki zna brati urin. Prineseš ji stekleničko z urinom, potrese ga in pove ti, katere bolezni imaš. Potem ti ponudi svoja zelišča. Njena slava je brezmejna, saj k njej derejo ljudje od povsod. Nekoč so skušali testirati njen know-how, zato so ji poslali nekoga s stekleničko, v kateri pa ni bil človeški urin – hej, da vidimo, če bo pogruntala! Ko je stekleničko potresla, je dahnila le: Kaj mi to nosite – to je prašičji urin! Več

  • Marcel Štefančič jr.

    9. 7. 2021  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Film

    Kako se ženske zaščitijo pred primitivnostjo sodobnosti

    Sestre morda niso najboljši slovenski film vseh časov, toda izgledajo tako. Radikalno, boleče, transformativno. Nanje lahko plešeš. »Vse se začne v glavi,« so prve besede, ki jih slišimo. »Potem začneš videvat slike, kaj vse lahko narediš in kaj hočeš, da se zgodi. Potem se te slike tako hitro menjajo in vse se tako hitro dogaja v glavi, da začneš samo rdeče videt. Vse, kar vidiš, je rdeče. In kako hočeš samo to ven dat – in edini način, da to ven daš, je, da nekaj udariš. Saj ni treba, da je oseba – samo da tebe zaboli.« In Sestre udarijo. In vidijo rdeče. Več

  • Izak Košir

    9. 7. 2021  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    15/07—07/08 Več

  • Stanka Prodnik

    9. 7. 2021  |  Mladina 27  |  Kultura  |  TV

    Če je to sanjski moški, je čas, da moške v Slovenijo začnemo uvažati

    Zdaj, ko smo prišli do zaključka velike pomladne romance Sanjski moški, ko se je pol Slovenije nehalo nasmihati robatim slaboumnostim in cenenemu neokonservativnemu pogledu na razmerja, druga polovica pa je že potrta, ker je sanjska zveza trajala le do trenutka, ko so pospravili sceno te stare licenčne oddaje, si bomo seveda tudi mi privoščili mnenje o vsem skupaj. Več

  • Saša Eržen

    9. 7. 2021  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Hudo

    Zlati hamburger

    Pomislite na nekaj dragih stvari, ki jih je mogoče naročiti v kaki fini restavraciji. Šampanjec znamke Dom Perignon, belugin kaviar, japonska govedina vagju, jastog, beli tartufi, iberski pršut bellota, kava kopi luvak, ki jo pobirajo iz iztrebkov cibetovk, single malt škotski viski, lističi jedilnega zlata. Lepo, zdaj pa vse našteto stlačite v hamburger, kakor so naredili v obedovalnici De Dalton – ime so seveda navdihnili znameniti stripovski bratje – v lasti družine de Veen, v majhnem nizozemskem kraju Voorthuizen. The golden boy, zlati deček, kot se objestni hamburger imenuje, se je rodil 28. junija, in stane pet tisoč evrov, s čimer je uradno postal najdražji hamburger na svetu. V njem ne manjkajo niti angleški sir čedar, majoneza iz dimljenih račjih jajc, v japonskem mača čaju vloženi paradižnik in kumarice, dragoceni šampanjec pa uporabijo kar namesto vode v testu za bombetko in za testo, v katerem ocvrejo čebulne obročke. Izkupiček od prvega zlatkota, ki so ga ustvarili, je šel v dobrodelne namene. Če bi se želeli z njim mastiti tudi sami, se je treba napovedati vsaj dva tedna vnaprej in vplačati akontacijo 750 evrov. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    9. 7. 2021  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Ulice

    Lovro

    Več

  • Jaša Bužinel  |  foto: Uroš Abram

    9. 7. 2021  |  Mladina 27  |  Kultura  |  Portret

    Kitarist, kameleon slovenske alter scene, ki z inštrumenti gradi neslutene zvočne svetove

    Vitja Balžalorsky je študiozen, skoraj obsesiven tip samouka, ki se doma počuti v različnih glasbenih sferah, od nišnih impro večerov do epskih spektaklov, zato ne preseneča, da velja za enega bolj fleksibilnih slovenskih kitaristov. »Vedno imam težave, ker bi rad igral in delal sto stvari naenkrat,« priznava 35-letni multiinštrumentalist, producent in zvočni tehnik, ki ste ga v zadnjih dveh desetletjih lahko ujeli na nastopu katerega izmed njegovih številnih projektov. Več

  • Uredništvo

    9. 7. 2021  |  Kultura

    Avtorske animacije z vseh vetrov

    Letošnja Poletna Animateka bo tokrat prinesla kar 8 večerov in 9 projekcij avtorske animacije z vseh vetrov, pa tudi delavnici pikselacije in delavnico risanja s svetlobo. V dveh sklopih – julijskem in avgustovskem – se bodo na Kinodvorišču, v Slovenski kinoteki, na Mestnem trgu pred Pritličjem, v Švicariji in v Letnem kinu Slovenske Kinoteke zvrstili celovečerci in programi kratkih animiranih filmov, med njimi tako arhivski kot sodobni animirani filmi. Več

  • Identitetne sloje lupi kot čebulo in se sprašuje, če je človek sploh lahko zares svoboden

    »V okolju, ki je najbolj mizogeno, homofobno in transfobno, obstaja pojav nekakšne transrodnosti. Sistem je rodil prav to, proti čemur se tako bori«, pravi Kukla, znana tudi kot Katarina Rešek, ko razlaga o pojavu virdžin, ki jih je v filmu Sestre postavila v sodoben kontekst. Kukla verjame, da s svojo resnico pomaga krhati patriarhat, za katerega meni, da »je danes najbolj prisoten v dejstvu, da ženske nase še vedno gledamo skozi moško oko«, a optimistično dodaja, da »je zdaj končno nastopilo obdobje, ko smo pričele izkopavati »žensko oko«, ki je zakopano nekje v globinah«. Več

  • DK, STA

    8. 7. 2021  |  Kultura

    Art Stays na Ptuju

    Na Ptuju se danes z otvoritvenim vikendom na različnih prizoriščih začenja 19. festival sodobne umetnosti Art Stays, ki bo z različnimi umetniškimi dogodki potekal do 18. septembra. Na festivalu, ki letos nosi naslov Structura, bodo predstavljeni projekti in dela novih talentov ter uveljavljenih umetnikov. Več

  • Uredništvo

    7. 7. 2021  |  Kultura

    Festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks

    SCCA-Ljubljana, Postaja DIVA in Slovenska kinoteka pripravljajo nov mednarodni festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks V-F-X (video-film-eksperiment) Ljubljana, ki bo potekal od 7. do 9. julija v Slovenski kinoteki. Festival bo odprl glasbenik, performer in intermedijski umetnik Luka Prinčič s hibridnim AV-solo performansom trans.fail, ki bo tokrat prvič izveden v živo pred občinstvom. Več

  • STA

    6. 7. 2021  |  Kultura

    Najbolj prodajane knjige v juniju

    Lestvici najbolj prodajanih knjig v juniju, oblikovani ločeno za knjige za odrasle in knjige za otroke ter mladino v knjigarnah Mladinske knjige in v spletni knjigarni emka.si, ki jo pripravljajo za razdobje preteklih 30 dni. Več

  • DK, STA

    6. 7. 2021  |  Kultura

    Iz Cannesa sporočajo, da film ni mrtev

    S premiero filma Annette režiserja Leosa Caraxa, se bo danes začel 74. filmski festival v Cannesu. V tekmovalnem programu festivala bo letos skupno prikazanih 24 filmov, ki so jih podpisali tudi Sean Penn, Nanni Moretti in Jacques Audiard. Predstavnik festivala v Cannesu Thierry Fremaux je pred mesecem dni naznanil, da "film ni mrtev". Več

  • DK, STA

    5. 7. 2021  |  Kultura

    Začela se je Druga godba

    Po več prestavljenih terminih zaradi epidemije, se je v petek s koncertom Tigran Hamasyan Trio v Cankarjevem domu začel 37. mednarodni festival Druga godba. Do 10. julija se bo zvrstilo osem koncertov, ki bodo z izjemo petkovega in koncerta Rundek & Ekipa v Kinu Šiška, izvedeni na odprtih prizoriščih. Več

  • DK, STA

    4. 7. 2021  |  Kultura

    »Rdeča zvezda je moralni, ne politični simbol«

    Na Kongresnem trgu v Ljubljani bo nocoj ob 21. uri koncert Nosil bom rdečo zvezdo, ki ga pripravlja Svetlana Makarovič s številnimi gosti. Današnji dan so izbrali, ker so v nekdanji skupni državi Jugoslaviji na 4. julij obeleževali Dan borcev. Osrednje sporočilo dogodka bo ponovno, da je rdeča zvezda moralni in ne politični simbol. Več

  • Uredništvo

    4. 7. 2021  |  Kultura

    Trije slovenski filmi v tekmovalnih programih festivala v Locarnu

    Na 74. filmski festival v Locarnu, ki bo potekal od 4. do 14. avgusta, so se v tri različne tekmovalne programe uvrstili kar trije slovenski filmi. Dva kratka in eden celovečerni, manjšinski film bodo imeli na festivalu svetovno premiero. Več

  • Uredništvo

    4. 7. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #72

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Toneta Škrjanca iz zbirke Nekaj o nas kot živalih. Več

  • Damjana Kolar

    3. 7. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Šarlatan

    V Kinodvoru Ljubljana bo od 8. julija na ogled film Šarlatan v režiji Agnieszke Holland. Gre za osupljivo zgodbo človeka z izjemnimi sposobnostmi, postavljeno v ozadje dogodkov totalitarnih petdesetih let prejšnjega stoletja. Film je bil nominiran za najboljši film na festivalu v Berlinu. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Kultura

    »Dostava!«

    Predstavljajte si, da ste povabljeni na praznovanje rojstnega dne, novega leta – ali pa povsem običajno vikendaško druženje. Ko se vsi gostje s pijačo po svoji izbiri v rokah udobno namestite v prostoru, prijatelj najavi, da je naročil dostavo. Čez pol ure pozvoni pri vratih – ampak dostava ni prinesla pic iz vaše najljubše picerije, temveč pravo pravcato razstavo! Več

  • Gregor Kocijančič

    2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Plošča

    Gaspard Augé: Escapades

    Gaspard Augé, polovica dvojca Justice, ki je pred petnajstimi leti populariziral zvok novega vala francoskega elektra, zdaj predstavlja solistični projekt. Ta zveni kot plošča, ki bi jo Justice moral izdati po izjemnem prvencu Cross, a je namesto tega skoraj desetletje obujal nostalgijo po disko šlagerjih. Escapades je zbirka epskih poklonov očetom elektra, od Daft Punka do Giorgia Moroderja – in to tako epskih, da je eden od singlov z albuma pristal v uvodni špici evropskega prvenstva v nogometu –, hkrati pa se klanja tudi prog rocku sedemdesetih in kiču pompoznega italo diska. Ja, Augé je zazrt predvsem v preteklost: njegov synthovski retrofuturizem je bolj retro kot futurističen, a očakom se klanja s spoštovanjem in prefinjenostjo. Več

  • Borka

    2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Plošča

    Lelee: Čuka bije pumpa

    V hudo gužvo ex-yu-post-punk-indie-rock bendov vstopa iz Ljubljane kričoči Lelee. A le ne gre za popolnega novinca, saj je lani potoval s karavano Klubskega maratona Radia Študent, in le ne gre za popolnega kričača, saj so radijska dostopnost, naivna melodična preprostost, zračnost kitarskega popa ... ključen del njegovega izraza. Čuka bije pumpa je plošček za dani letni čas in je pletenica spevnosti in hrupa, čeprav več časa vztraja na strani prvega. Neprestano pa se prepletata tudi glavna vokala basistke Jelene Rusjan in kitarista Damjana Manevskega in prav ta kombinatorika daje ustroju nujni dozi prepoznavnosti in razgibanosti. Naredi-sam garažni »ne pop ne alter«, ob katerem si lahko neprestano žvižgaš. Več

  • Borka

    2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Plošča

    Hiatus Kaiyote: Mood Valiant

    Eno glavnih imen precej živahne širše avstralske in ožje melbournske scene novega soula si je za snemanje tretjega albuma vzelo kar nekaj časa. Razlogov je več, počasnost pa se je izplačala. Mood Valiant je namreč najbolj kompleksen, a hkrati mehko tekoč izdelek zasedbe Hiatus Kaiyote doslej. Je album vedrega razpoloženja, bogatega zvočnega plastenja, samozavestne tehnične dovršenosti ... Pomembno vlogo pri njegovem nastanku je imel precej nepričakovani gost: brazilski veteran Arthur Verocai, ki je poskrbel za pristavek godal in pihal na nosilni singlici. Prav ta izkušnja je ključno vplivala na zaključna dela plošče. Čudovito zaranžiran in sončen soul pop s kakšnim over the top trenutkom. Več

  • Gregor Kocijančič

    2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Plošča

    Tyler, the Creator: Call Me If You Get Lost

    Tyler, the Creator, enfant terrible ameriškega hiphopa, že od nekdaj brezbrižno pove, karkoli mu leži na duši, oziroma, kot pravi sam: »I don’t give a fuck«. Tisti velik segment javnosti, ki je preobremenjen s politično korektnostjo, ga je zato skušal »ukiniti«, preden je t.i. »kultura ukinjanja« sploh našla svoje mesto v vsakdanjem besednjaku – kot se na novi plošči porogljivo pobaha tudi sam: »cancelled before cancelled was with Twitter fingers«. Če se je pri zadnjih dveh ploščah – Flowerboy in IGOR – zdelo, da je svojo zbegano, skoraj psihopatsko persono, s katero je občinstvo vztrajno polariziral v zgodnjih letih ustvarjanja, nekoliko umiril in jo zamenjal z bolj romantično platjo, pa se dobri stari Tyler zdaj vrača s polno paro: a bolj nabrit, bolj artikuliran in bolj skuliran kot kdajkoli prej: producentsko, muzikalno in pesniško spretnost, ki jo je osvojil v zadnjih petih letih, združuje z udarnostjo surovih, temačnih bangerjev, s katerimi je navduševal na začetkih svoje poti. Kombinacija starega in novega Tylerja je milo rečeno osupljiva. Več

  • Bernard Nežmah

    2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Knjiga

    Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Peterburški letopis / Bele noči

    V prvem delu popisuje Dostojevski kot časnikar/feljtonist duh časa. Ironija zgodovinskega ponavljanja je že začetek: polovica mesta ima gripo. Seveda antagonizem med prestolnicama: samo v Moskvi ljudje počivajo pred delom. Zmaga esprita nad kapitalom: koliko več pomeni človek, ki ima vedno na zalogi novico, ki je še nihče ne pozna. Najbolj ostudna oblika reveža: svetovljan, ki je zapravil zadnjo kopejko, a se iz občutka dolžnosti vozi v kočijah. Beg meščanov v dače, ki anticipira sodobni turizem: da bi živeli neposredno, motritveno, da bi uživali v naravi, se dodobra nalenarili in pustili s skrbmi povezane vsakdanje neumnosti … a niti lenariti ne znamo, lenarimo z naporom brez užitka, nemirno, da je naš oddih mrzličen, da se spravljamo k oddihu in lenarjenju kot h kakšnemu napornemu in zahtevnemu opravilu. Več

  • Matej Bogataj

    2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Kultura  |  Knjiga

    Donal Ryan: Vrteče se srce

    Trdi, surovi in nedostopni so ljudje, ki jih portretira irski pripovednik Donal Ryan (rojen leta 1976), trda so njihova srca in trdo je njihovo življenje. Kar nekaj njegovih rojakov je popisovalo to irsko zagamanost in zadrtost in nesposobnost, da bi se odprli, da bi priznali svoje napake in bi jim bilo odpuščeno, da bi se nehali vsi po vrsti delati blazne frajerje, ampak Ryan še bolj kot drugi ne popušča pri njihovih opisih, prav tako niti za ped ne popušča skoraj dvajset nosilcev glasov. Trmasti in navzven neljubeči so do konca, do groba in čez, saj dobijo svoj glas tudi mrtvi in duhovi, nič manj spravljeni s stanjem stvari kot ostali. Več

  • Lara Paukovič

    2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Kultura

    Prijateljici na poti

    Bosanska pisateljica Lana Bastašić, lanska prejemnica nagrade Evropske unije za literaturo za roman Ujemi zajca, ki je letos v prevodu Dijane Matković izšel pri založbi Sanje, je ena najobetavnejših pisateljic mlajše generacije v balkanskem prostoru. Njen romaneskni prvenec je preveden že v dvanajst jezikov, nedavno pa je izdala novo knjigo, zbirko kratkih zgodb Mlečni zobje, na katere prevod pri nas še čakamo. Pogosto jo označujejo za Eleno Ferrante z Balkana, čeprav si z mednarodno priznano italijansko pisateljico, ki skriva identiteto, slogovno in tematsko v resnici nista pretirano sorodni; edino, kar imata skupnega, je to, da je osrednji motiv romana Ujemi zajca in Neapeljske tetralogije, serije štirih najbolj znanih romanov Elene Ferrante, žensko prijateljstvo. Več