• Stanka Prodnik

    23. 12. 2020  |  Mladina 52  |  Kultura  |  TV

    Aleksandra Pivec?

    Ko je nastala oddaja Odmevi, je bila res napredna, novinarsko in tudi po duhu – a govorimo o davnem letu 1996. Takrat je bilo v oddaji vse prav, od stolov do mize, od načina podajanja informacij do načina vodenja razprav z gosti. Ker prav za to je pri oddaji šlo: vzeti si čas, da z relevantnimi gosti predebatirajo pred gledalci ključne dogodke dneva. A da danes gledalci z daljincem bežijo od Odmevov h konkurenci – 24ur zvečer, je največji poraz te oddaje. In ne odhajajo zato, ker bi bila oddaja zatežena, ampak nasprotno: ker ji uspe z izborom nerelevantnih in uravnoteženih gostov prepogosto pripraviti popolnoma neverodostojne debate in prispevke. Več

  • Saša Eržen

    23. 12. 2020  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Hudo

    Zelenjava na bradi

    Pred leti je postalo popularno, da si bradati moški za decembrske službene in zasebne zabave na svojo obrazno diko navesijo novoletne oziroma božične okraske, od raznobarvnih bunkic do električnih lučk. Lani se je ponudbi mini okraskov, namenjenih zaljšanju bradačev, pridružil komplet devetih različnih ornamentov, ki ponazarjajo klasična božična jedila; med njimi so medenjak, sladkorna palica, pečen puran in celo kroglica brstičnega ohrovta. Slednji je namreč v Veliki Britaniji tradicionalni, nepogrešljivi del božične večerje, pri čemer domnevajo, da je to postal zaradi svoje sezonske razpoložljivosti. Ob božiču naj bi brstični ohrovt na Otoku po krožnikih kotalili tudi tisti, ki se ga sicer vse leto ne dotaknejo, in dotični okraski so zrasli prav na angleškem oblikovalskem zelniku. Brohrovt je letos očitno še povečal priljubljenost ali vsaj svoj aranžerski potencial, saj je dobil samostojen komplet. V njem je devet zelenih plastičnih kroglic v obliki brstičnega ohrovta, navešenih na kovinske ščipalke, s katerimi jih pritrdimo na dlako. Izdelek ni primeren za bradate otroke, ki so mlajši od treh let. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    23. 12. 2020  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Ulice

    Gaja in Lenart

    Več

  • Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

    23. 12. 2020  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Portret

    Tina Kolenik, kostumografinja, vizualna umetnica in performerka, ki meni, da je golo telo najizraznejši in najlepši človeški kostum

    Že pri sedmih letih je gola nastopila v uspešni plesni predstavi, ki je gostovala po vsej Jugoslaviji. Časi so bili takrat drugačni, na neki način morda celo tolerantnejši kot danes, saj so bili ljudje golih teles vajeni predvsem z nudističnih plaž in so se jim zdela nekaj naravnega, vsakdanjega. Nihče ni niti pomislil na škandal. Tako je bila to njena prva pozitivna izkušnja z goloto. In prvo zavedanje, da ima golo telo izjemno izrazno moč. Več

  • DK, STA

    21. 12. 2020  |  Kultura

    Natečaja za najboljšo kratko zgodbo in esej

    Revija Sodobnost razpisuje natečaja za nagrado za najboljšo kratko zgodbo in najboljši slovenski esej leta 2021. Natečaja sta odprta do 10. marca 2021. Nagradi sta vredni vsaka po 1000 evrov, podeljeni bosta na posebnih prireditvah v Ljubljani. Več

  • Damjana Kolar

    21. 12. 2020  |  Kultura

    Tedenski napovednik kulturnih dogodkov

    Priporočamo zadnji del gledališke kriminalne nadaljevanke Praznina spomina, Noč kratkih filmov, razstavo 8. mednarodnega natečaja Drugačni svetovi, spletno premiero glasbenoplesne uprizoritve Ježkove Nanine pesmi v režiji in koreografiji Valentine Turcu, koncert violinistke Anje Bukovec, razstavo enigmatičnega francoskega umetnika Invaderja, ki je v mednarodnem prostoru znan po svojih pikseliranih mozaičnih umetniških delih. Več

  • Uredništvo

    20. 12. 2020  |  Kultura

    Nedeljska poezija #44

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Nejca Bahorja iz zbirke Ljubav in rat. Več

  • DK, STA

    19. 12. 2020  |  Kultura

    Nova Gorica bo nosilka naziva EPK 2025

    Izbirna komisija je priporočila Novo Gorico kot tisto slovensko mesto, ki bo leta 2025 skupaj z nemškim mestom Chemnitz nosilo naziv Evropska prestolnica kulture (EPK). Nova Gorica je kandidaturo za EPK 2025 pripravila v sodelovanju s čezmejno Gorico. Poimenovali so jo Go! Borderless, Gremo! Brezmejno. V ožji izbor so se uvrstili Ljubljana, Nova Gorica, Ptuj in Piran. Več

  • Damjana Kolar

    19. 12. 2020  |  Kultura

    Film tedna: Apokalipsa danes

    Na prvem programu TV Slovenija bodo danes ob 22.45 predvajali epsko vojno dramo Apokalipsa danes. Gre za drugo različico, ki jo je režiser Francis Ford Coppola dopolnil leta 2000, ker je ob ogledu filma na televiziji več kot dvajset let po njegovi premieri dognal, da je občinstvo že posvojilo prizore, ki naj bi bili ekstremni.  Več

  • Lara Paukovič

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura

    Plonklistek koledarjev za leto 2021

    Vsak december ista pesem ali vprašanje, kaj bomo za praznike podarili bližnjim. Koledar je vedno dobrodošlo, uporabno darilo – posebej če je izpod prstov domačih ustvarjalk, ki v teh umetnosti nenaklonjenih časih še toliko bolj potrebujejo našo podporo. V preteklih dveh letih je bilo največ koledarjev slovenskih umetnikov mogoče kupiti na sejmu avtorskih koledarjev Maš čas?, ki ga je prirejal Kreativni center Poligon, a je letos zaradi pandemije odpadel, zato boste koledarje našli na spletnih straneh ustvarjalcev in na njihovih profilih na družabnih omrežjih. Mi pa predstavljamo sedem slikark, ilustratork in oblikovalk, s katerimi bo leto 2021 bolj pisano. Več

  • Jaša Bužinel

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Plošča

    Krust: The Edge of Everything

    Legenda britanske drum’n’bass scene ne počiva na lovorikah. V primerjavi s sodobnimi glasbenimi trendi, kjer tako v popu kot podzemlju redno opažamo brezsramno kapitalizacijo nostalgije, je njegov prvi album v 14 letih primer drznega, predvsem pa naprej usmerjenega ustvarjanja. Bristolski pionir prepoznavne d’n’b obrazce navdahnjeno prepleta z aktualnimi klubskimi zvoki (bristolski bass techno, drone, ambient …) ter osebnimi vložki (prog rock sinti, spoken-word elementi, trip hop atmosfera). Kot pravi modernist Krust še naprej stavi na izvirnost, ki je bila osrednje vodilo progresivne elektronike 90. let, in tako konkurira novi generaciji naprednih junglistov, kot so Tim Reaper, Sully in Dead Man’s Chest. Več

  • Borka

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Plošča

    Svemirko: Skalamerija

    One man bend, ki se na odru prozorno pretvarja, da je pravi bend, Svemirko stavi vse na eno karto. Na karto jugo synth popa 80. let. Preprosta taktika ni tako preprosta, saj je poustvarjanje nečesa tako dogmatičnega hoja po tankem ledu. Marko Vuković je znamko z dvema albumoma zakoličil prepričljivo in tretji, ki sklene trilogijo »-ija«, ne meri pretirano drugam. Še zmeraj gre za »emo-macho pop«, za skupek elektro sintetizatorskih, šolsko aranžiranih retro popevk, ki je tokrat še malce stilsko dostopnejši, bolj radiofoničen, z več recepture za tisti pravi radijski hit v zvočno za odtenek bolj nagrmadenem formatu. Nagomiljena elektro bonboniera, ki zna kliše brez resnih intervencij pregnesti v nekaj razpoznavno svojega. Več

  • Gregor Kocijančič

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Plošča

    Kid Cudi – Man on the Moon III: The Chosen

    Kid Cudi, tesni sodelavec Kanyeja Westa, s katerim je lansko leto posnel odličen projekt Kids See Ghosts, se vrača s sklepnim poglavjem trilogije Man on the Moon, ki jo je začel izdajati pred več kot desetimi leti. V vmesnem času je avtor precej zabredel, tako v osebnem življenju kot v diskografskih podvigih; ko je premagal boje z zasvojenostjo, depresijo, samomorilskimi nagnjenji in izrazito spodletelimi zavoji v svet kitarske glasbe, pa je presenetil z veličastno vrnitvijo na sceno. The Chosen je osupljiva, vrhunsko sproducirana zbirka psihedeličnih trap in pop jeremijad, ki sicer niso pretirano izvirne, saj se zelo očitno sklicujejo na značilni zvok Travisa Scotta, a kljub temu predstavljajo enega nespornih vrhuncev Cudijevega opusa. Več

  • Borka

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Plošča

    The Avalanches: We Will Always Love You

    Pot do preboja avstralske skupine The Avalanches je bila dolga in ovinkasta birokratska nočna mora. Čez palec od 900 do 3500 semplov, za katere je bilo treba dobiti dovoljenje za uporabo. To pomeni, da je bilo treba za (nekaj) tisoč uporabljenih zvočnih koščkov, hakeljcev in zank najti lastnike pravic in z njimi zadevo pravno urediti. Prvenec Since I Left You je bil namreč nasičen popkulturni kolaž, katerega popovska privlačnost pa je bila tako visoka, da se je za mukotrpno »legalizacijo« uporabe ukradenih izrezov splačalo potruditi. In so se. Več

  • Bernard Nežmah

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Knjiga

    Dalibor Cvitan: Ervin in norci

    Glavni lik – samski petdesetletnik. Enosobno stanovanje, polovični delovni čas uradnika, Zagreb, visok pritisk, ateroskleroza, sladkorna. »Kadar se je popoldne zbudil, ga je pričakala težavna naloga, premagovanje gnusa ob prvem koraku v budnost. Z naporom je potiskal prste v copate, z naporom je dvigal stokilogramsko telo v medli prostor razmetanih knjig.« Prototip luzerja, ki je pustil življenje za seboj; dobesedno, saj je bil nekoč profesor humanistike, avtor odmevnih knjig in salonski lev na kongresih po Jadranu. Kaj bosta iz takega materiala napravila avtor in velemojstrski prevajalec? Več

  • Matej Bogataj

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Knjiga

    Ana Svetel: Dobra družba: zgodbe o prevozih

    Enaindvajset zgodb iz domače zbirke Dobra družba: zgodbe o prevozih, letošnje nominiranke za nagrado novo mesto, se zgošča okoli tiste vrste avto-mobilnosti, ki jo omogoča spletni ponudnik Prevozi. Vožnja in avto predstavljata glavni dogajalni prostor zbirke in tam se protagonisti, večinoma hkrati tudi pripovedovalci, soočijo. Ob tem so prevozi osišče, kot fabulativne vilice, okoli katerih se zvijačno navijajo nenavadni in včasih fantastični, nepojasnljivi dogodki in zapleti ter s svojo demokratičnostjo, dehierarhizirano odprtostjo in nepredvidljivostjo ponujajo pogosto prav čudna in čudežna srečanja neznancev. Ti so seveda izkušeni prevozni mački in nabriti z vsemi frazami in mašili, ki gredo k takšnemu small talku, besedičenju, kramljanju in ubijanju časa. Več

  • Lara Paukovič

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura

    Zunaj časa in prostora

    »Ko smo majhni otroci, je naš pogled usmerjen predvsem v svet odraslih, ki je temen in skrivnosten. Zdi se nam absurden, kajti ne moremo razumeti besed, ki jih odrasli govorijo drug drugemu, ne razumemo niti smisla njihovih odločitev in dejanj niti razlogov za spremembe razpoloženja ali nenadne izbruhe jeze. /.../ Kar nas zanima, so njihove odločitve, ki lahko vplivajo na našo vsakodnevno rutino, mračno razpoloženje, ki pokvari kosila in večerje, nenadno loputanje z vrati in pridušeni prepiri, ki jih slišimo sredi noči,« je v eseju Medčloveški odnosi zapisala italijanska pisateljica Natalia Ginzburg. Danes jo uvrščamo med največja imena povojne italijanske književnosti, ob bok Cesareju Paveseju, Primu Leviju in Albertu Moravii, med svoje naljubše pa jo prišteva tudi največja italijanska pisateljica moderne dobe, Elena Ferrante. Pisateljici poleg narodnosti družita tudi natančno odmerjeni senzibilnost in neposrednost, s katerima slikata medčloveške odnose, čutenje in svet okoli sebe. Morda pa je to posebnost italijanske literature, vpliv tamkajšnjega okolja in družbe, glede na to, da podobno berljivost in tankočutnost najdemo tudi v delih pisateljev, sodobnikov Elene Ferrante, kot sta denimo Paolo Giordano in Marco Missiroli. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    Rose Island

    Leta 1968, ko je svet v prevratu, na Evropski svet – ja, v Strasbourgu – prikoraka Giorgio Rosa (Elio Germano), italijanski inženir, ki je nedaleč od Riminija – v mednarodnih vodah – zgradil »otok« (no, platformo z barom, nočnim klubom ipd.), svojo malo, neodvisno, protestno, hedonistično, bizarno utopijo, ki jo hoče zdaj tudi uradno registrirati kot novo evropsko državo (Repubblica dell’Isola delle Rose, alias Insulo de la Rozoj), jasno, na grozo italijanskih oblasti, ki mu napovejo vojno. Kar počne »predsednik« Giorgio, je norost, toda blažena, koristna norost, saj izzove tisto pravo norost – norost države. Ker je Rose Garden, alias L’incredibile storia dell’isola delle Rose, posnet po resničnih dogodkih, je ta norost še srhljivejša. Pes invazije menda ni preživel. (Netflix) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    The Call

    Hollywood zelo rad snema rimejke azijskih, predvsem japonskih in korejskih šokerjev, toda mračni, mučno napeti, morbidni triler The Call je ravno nasprotno – korejski rimejk britanskega šokerja The Caller. Seo-Yeon (Park Shin-Hye) se preseli v staro stanovanje staršev, ki deluje kot časovni stroj. V njem namreč najde star, analogen telefon – in takoj dobi klic: iz preteklosti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    Minor Premise

    Minor Premise – alias Minorna premisa – je izrazito nišni sci-fi triler, toda tisti, ki ljubijo lucidne filmske vrtoglavice in filmske uganke, kot je Pi (ali Memento ali Kocka ali Primer ali Izvorna koda ali Moon ali Večno sonce brezmadežnega uma ali V glavi Johna Malkovicha ali Martha Marcy May Marlene), bodo lahko neskončno uživali v enačbah, formulah, eksperimentih, skenih in laboratorijskih obsesijah Ethana Kocharja (Sathya Sridharan), genialnega, a depresivnega in zapitega nevroznanstvenika, ki žaluje za očetom, uglednim znanstvenikom, in ki si hoče digitalno »očistiti« spomin, toda ko svoje travmatične spomine pretaka v digitalne fajle, se mu zgodi nekaj takega, kar se v Pixarjevem animiranem filmu Vrvež v moji glavi ob travmatični selitvi zgodi mali Riley – njeno glavo preplavijo vsi odtenki psihičnega, emocionalnega vrveža (Žalost, Strah, Jeza, Gnus in Radost), toda ko se začnejo te personificirane emocije v njeni glavi prerivati in tekmovati za prevlado, postane vsaka izmed njih osebnost zase. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    Let Them All Talk

    Steven Soderbergh, ki je že pred izbruhom pandemije posnel ultimativni film o tej pandemiji ( ja, zdaj kultno, ikonično Kužno nevarnost), je sklenil, da bo še med pandemijo posnel ultimativni pandemski film – Let Them All Talk se namreč skoraj v celoti odvrti na razkošni prekomorski linijski ladji Queen Mary 2, podobne čezoceanke in ladje za križarjenje pa so bile, kot se verjetno spomnite, glavna žarišča okužbe, pravi trosilci in razpršilci virusa. Na Queen Mary 2 je okrog 2.600 potnikov (in orjaška posadka), toda nihče ne nosi maske – in nihče ne ohranja varnostne razdalje. Film, lahkoten in melanholičen, se dogaja še v dobi »normalnosti«, v času pred pandemijo – ironično, Soderbergh, spontani prerok, ga je posnel oz. zimproviziral lani poleti, in sicer v dveh tednih. Toliko pač traja plovba od New Yorka do Southamptona. O maskah in varnostni razdalji ni bilo tedaj ne duha ne sluha. Če ste hoteli, ste jih lahko videli v Kužni nevarnosti. Kar pa naj vas nikar ne zavede: Let Them All Talk je ples v maskah. Komedija o smiselnosti in potrebnosti varnostne razdalje. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    The Prom

    The Prom – po naše Maturantski ples – ni nadaljevanje tistega razvpitega, kultnega slasherja, temveč mjuzikl o homofobiji, diskriminaciji in ameriški vukojebini, ki hoče odpovedati maturantski ples, ker hoče Emma (Jo Ellen Pellman), lezbična maturantka, nanj pripeljati svoje dekle. Broadwayski zvezdniki, patološki narcisi, samozvani »broadwayski liberalci«, Dee Dee Allen (Meryl Streep), Barry Glickman (James Corden), Trent Oliver (Andrew Rannells) in Angie Dickinson (Nicole Kidman), ki jim ne gre (njihov zadnji šov, mjuzikl o Eleanor Roosevelt, je mrtev ob prihodu) in ki si hočejo z bojem za dobro in pravično »stvar« dvigniti ratinge in ugled, sklenejo, da bodo pri tej priči odpotovali v tisto vukojebino in Emmino »težavo« prelevili v svojo »stvar«. In že pojejo: »Pomagali bomo tej mali lezbijki.« Ko ljudje zapojejo in zaplešejo, je vse mogoče – logika, ki ohranja status quo (šovinizem, homofobijo ipd.), sprhni, nestrpnost izgine, predsodki pokleknejo. Ko ljudje zapojejo in zaplešejo, jih je sama empatija. Več

  • Zoran Smiljanić  |  foto: Borut Krajnc

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura

    Film noir, made in Slovenija

    Marcel Štefančič je zastrašujoča oseba. Več

  • Izak Košir

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    19/12 ob 21. uri
    Več

  • Stanka Prodnik

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  TV

    Še Hojsa, še!

    Kakšno olajšanje! Še dobro, da so v torkovih Odmevih gostili ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa! Zdaj razumemo. Razumemo, zakaj imamo v Sloveniji toliko okuženih in zakaj nam gre v tej epidemiji tako vse narobe. Končno nam je namreč nekdo razložil, kako se sprejemajo odločitve v tej vladi – in na našo srečo je to prostodušno naredil kar minister Hojs. Več

  • Saša Eržen

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Hudo

    Napihljivi Odrešenik

    Brez jaslic ni božiča. Leta 1223 si jih je izmislil sveti Frančišek Asiški in jih dal s papeževim dovoljenjem postaviti v votlini v kraju Greccio v Italiji, kot prizorišče za božično mašo. Z njimi je želel doseči, da bi v ospredje praznika znova stopilo čaščenje Odrešenikovega rojstva namesto plebsove posvetne osredotočenosti na darila; očitno težave s pretiranim materializmom in božično darilno histerijo ne izvirajo od včeraj. Namesto jaslic ali kot dodatek k njim pa vam za čaščenje Odrešenika v britanski firmi diabolical gifts, torej diabolična darila, ponujajo napihljivega Jezusa Kristusa. Ta enkrat za spremembo ni razpet na križu, ampak oblečen le v belo ogrinjalo s pomirjujoče zaprtimi očmi in široko razširjenimi rokami, s katerimi simbolno objema vse človeštvo, vabi pod svoje okrilje. Napihnjen je visok pol metra in lahko dejansko stoji na vodi. Zaradi praktičnosti je ta kipec, če mu lahko tako rečemo, mogoče imeti vselej pri sebi, napihnjenega ali spuščenega ter na majhno zloženega. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Ulice

    Sara

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    18. 12. 2020  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Portret

    Aleksandra Rekar, prevajalka, ki se najbolje počuti v vodi

    Aleksandra Rekar, letošnja dobitnica Sovretove nagrade za vrhunski književni prevod Rodbine Miljenka Jergovića, skoraj tisočstranskega romanesknega prepleta zgodovinskih dogodkov in človeških usod, je na študiju primerjalne književnosti pristala zaradi – stave. Tistega poletja po koncu gimnazije se je, že vpisana na fakulteto za elektrotehniko in računalništvo, odpravila na morje s prijatelji. Nekega večera so se družili in zabavali, pogovor je nanesel na to, kje bodo nadaljevali šolanje, in ker je bila vpisana na eno redkih fakultet, ki tedaj ni imela sprejemnih izpitov, so jo začeli prijatelji dražiti, naj se prepiše nekam, kjer so, pa da vidijo, ali jih bo naredila. »Pa ne na medicino, so rekli, tja te bodo še res sprejeli,« se smeje – naravoslovni predmeti so ji vedno šli. Družboslovje malo manj, zato je izbrala primerjalno književnost, ki je imela takrat še strogo selekcijo. A imela je srečo – za rojstni dan je dobila in tudi prebrala Sartrova zbrana dela, esej, ki ga je morala pisati na sprejemnih izpitih, pa je bil ravno o Sartru. Tudi ostale teme so ji bile kot nalašč pisane na kožo. Sprejeli so jo, prijateljem je dokazala svoje. Toda zakaj se potem ni prepisala na elektrotehniko, kot je sprva načrtovala? »Kar ostala sem tam, ne znam pojasniti, zakaj. Toliko o načrtovanju kariere.« Več

  • Uredništvo

    17. 12. 2020  |  Kultura

    Dobrodelna spletna akcija Kultura šteje!

    Društvo slovenskih pisateljev bo v sodelovanju s slovenskimi založniki v predprazničnem času obdarovanja, ko zaradi epidemije covida-19 ostajajo vse kulturne institucije in knjigarne zaprte, organiziralo večurno dobrodelno spletno akcijo z maratonskim branjem 15 vrhunskih avtoric in avtorjev, ki bo potekala danes od 11. ure dalje na Facebook strani, YouTube kanalu ter spletni strani  DSP ter na portalih sodelujočih založb. Več

  • STA

    16. 12. 2020  |  Kultura

    »Bistveno je, da od nas prši slina«

    V kulturi, ki je v času pandemije covida-19 utrpela veliko škodo, sta tudi področji gledališča in glasbe, ki "dihata" z občinstvom. STA je ustvarjalce in poznavalce teh področij povprašala, kako so preživeli to obdobje, kdo bo po njihovem mnenju iz krize izšel kot zmagovalec in kakšna bo prihodnost. Več