• DK, STA

    11. 5. 2020  |  Kultura

    Gledališče igralcem ponudilo plačilo za predstave v praznem teatru

    Londonsko Nacionalno gledališče bo vsem igralcem, ki so v času zaprtja gledališč sodelovali pri predstavah na spletu, ponudilo plačilo. Med njimi so James Corden, Benedict Cumberbatch, Gillian Anderson in Ralph Fiennes. Gre za simboličen znesek, predviden za nastopajoče v vseh produkcijah Nacionalnega gledališča, ki so jih od začetka aprila ponudili na portalu YouTube, vsak umetnik pa se bo sam odločil, ali ponujeno plačilo sprejme. Več

  • DK, STA

    11. 5. 2020  |  Kultura

    Obiščite knjigarne in kupite knjige

    Potem, ko so se prejšnji teden ob sprostitvi ukrepov zaradi epidemije novega koronavirusa ponovno odprle knjigarne, se danes 11. maja v organizaciji Javne agencije za knjigo RS (Jak) ter v sodelovanju s knjigotržci in knjigarnarji začenja kampanja Vrnitev napisanih, ki bo s spletnimi vsebinami in TV oglasi do konca meseca pozivala k obisku knjigarn in nakupu knjig. Več

  • Uredništvo

    11. 5. 2020  |  Kultura

    Fragmenti človeških teles, rastlinja in predmetov

    V Ravnikar Gallery Space bo od 12. maja do 1. junija na ogled razstava Nevene Aleksovski z naslovom And Then So Clear, na kateri bodo predstavljene risbe in slike, ki so večinoma nastale v izolaciji zaradi epidemije koronavirusa. Preproste, poenostavljene podobe so večkrat igrive in humorne ter nam tako enkrat dajejo uteho, drugič pa nastopajo kot oblika upora in subverzije. Več

  • DK, STA

    10. 5. 2020  |  Kultura

    Po osmih letih novi album Boba Dylana

    Ameriški glasbenik ter Pulitzerjev in Nobelov nagrajenec Bob Dylan je po osmih letih za 19. junij napovedal izid novega albuma z naslovom Rough and Rowdy Ways. Novico je pospremil z objavo še tretje skladbe z albuma False Prophet, ki sledi pesmima I Contain Multitudes in 17-minutni Murder Most Foul, ki velja za njegovo najdaljšo skladbo. Več

  • Uredništvo

    10. 5. 2020  |  Kultura

    Nedeljska poezija #15

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih dveh letih. Tokrat pesem Miljane Cunta iz zbirke Svetloba od zunaj. Več

  • Uredništvo

    10. 5. 2020  |  Kultura

    Vse najboljše, Ivan Cankar!

    Danes, 10. maja, mineva 144 let od rojstva Ivana Cankarja, zato bodo v Cankarjevem domu že tradicionalno pripravili simbolično slovesnost Umetniku v spomin, ki pa bo tokrat potekala preko spleta. Več

  • Damjana Kolar

    10. 5. 2020  |  Kultura

    Konkretna umetnost

    V Galeriji Murska Sobota je od. 7. maja do 3. junija na ogled tematska razstava z naslovom Konkretna umetnost iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota. Razstavljena so dela številnih svetovnih umetnikov konkretne umetnosti kot so Helmut Bruch, Eugen Gomringer in André Volten. Posebna dragocenost pa so tudi tri majhna dela Ludwiga Wildinga, nemškega umetnika, ki je leta 1965 sodeloval na legendarni razstavi z naslovom The Responsive Eye v newyorškem Muzeju moderne umetnosti. Na ogled so še dela štirih domačih umetnikov: Iva Bošnjakovića, Wilhelma Heiligerja, Ignaca Medena in Franca Mesariča, ki so se v nekaterih segmentih svojih opusov ukvarjali tudi s problematiko konkretne umetnosti. Več

  • Uredništvo

    9. 5. 2020  |  Kultura

    Najbolj prodajane knjige v času epidemije

    Lestvici najbolj prodajanih knjig za odrasle ter otroke in mladino v času ukrepov za zajezitev koronavirusa, od 16. marca do 30. aprila pri založbi Mladinska knjiga. Med knjigami za odrasle je na prvem mestu kuharski priročnik Urške Fartelj 220 stopinj poševno, med otroškimi knigami pa Harry Potter - Ognjeni kelih. Več

  • Uredništvo

    9. 5. 2020  |  Kultura

    Cenovno dosegljivo stanovanje za vsakogar je pogoj za kakovostno življenje posameznika

    Na Krakovskem nasipu v Ljubljani si lahko do 20. maja ogledate razstavo študentov Fakultete za arhitekturo z naslovom Kako boste rešili svoj stanovanjski problem po zaključku študija?, ki je nastala v okviru pobud s katerimi naslavljajo vse bolj perečo problematiko. Razstava predstavlja odgovore študentov na vprašanje, ki so jim ga zastavili pri vajah iz predmeta Stanovanjske stavbe, spremljajo pa jih različni projekti na temo stanovanjske problematike, ki so nastali v okviru predmeta Projektiranje. Več

  • Uredništvo

    9. 5. 2020  |  Kultura

    VIDEO: »Kdor ne dela, naj ne je«

    V času izolacije zaradi epidemije novega koronavirusa so se znane glasbenice in glasbeniki iz skupin Demolition Group, Katalena, Koala Voice, Hamo & Tribute To Love, Natriletno kolobarjenje s praho, Same babe in drugih, združili v projektu Čreda in ustvarili svoj dokument časa, v katerem živimo, pesem z naslovom Kdor ne dela, naj ne je. Več

  • Uredništvo

    9. 5. 2020  |  Kultura

    Novi slovenski filmi na spletu

    V novi edicij akcije Vsi (filmi) doma si med drugim lahko ogledate tri celovečerne dokumentarne filme slovenskih režiserk: Peter vs. Harry v režiji Ide Weiss, Pisatelji in mesto režiserke Maje Weiss in Neskončni začetek v režiji Jasne Hribernik. Več

  • Borka

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Plošča

    Dean Blunt: Roaches 2012–2019

    Nočni jadralec po ulicah Londona, zvijalec popevkarskega popa in tudi britanskih klubskih odmevov ter lucidni samotar, ki nikoli ni igral predvidljive igre glasbenega piarovstva in je raje postregel s kakšnim gegom, je izdal retrospektivno nanizanko kratkih zamisli, skic oziroma demoposnetkov. Roaches so Bluntovi ogorki preteklosti, nastavki, »kaj bi lahko bilo«, skozi katere ponovno preverimo njegovo mojstrstvo grajenja čudaških, a vabljivih razpoloženj. Znova je tudi nemogoče spregledati izjemno senzibilnost za semplanje popa z redko veščino pregnetenja znanega in ničkolikokrat slišanega v nekaj značilno svojega. Fragmenti slabega desetletja delovanja »črnega narcisa«, ki prepričljivost gradijo prav na nedokončanosti. Več

  • Jaša Bužinel

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Plošča

    Quelle Chris & Chris Keys: Innocent Country 2

    Detroitski raper, ki je lani obiskal Ljubljano, nadaljuje niz sijajnih izdaj. Drugo poglavje sodelovanja s producentom Chrisom Keysom preveva zasanjano, ponekod bluesovsko razpoloženje, zaobjeto v blagozvočnih soulovskih podlagah v duhu someščanov iz zasedbe Slum Village in maestra Madliba. Quellejeva artikulacija je pomirjujoča in hipnotična, njegovi poetični verzi o vztrajnosti v teh razburkanih časih so kot vselej asociativni in abstraktni. Filmska uvertura, melodramatični vložki in platnica albuma pa v spomin prikličejo bizarne prizore iz meta nanizanke Invitation to Love iz kultne serije Twin Peaks. Prisrčni kontemplativni beati in eksistencialne rime za fene angažiranega hiphopa, novega soula in intimnega popa. Več

  • Gregor Kocijančič

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Plošča

    Car Seat Headrest: Making a Door Less Open

    Making a Door Less Open je prvi očitni spodrsljaj v bogati diskografiji Willa Toleda – samorastniške zvezde neodvisne indie rock scene –, ki s spremljevalno zasedbo ustvarja pod imenom Car Seat Headrest. Njegovo dvanajsto ploščo zaznamujejo očitna prizadevanja za preboj v mainstream, a že po nekaj skladbah postane jasno, da mu nova, produkcijsko izčiščena, rahlo elektronska slogovna smer ni pisana na kožo. Pravzaprav se zdi, da bo kvečjemu razočarala zvesto občinstvo, ki ga spremlja predvsem zaradi njegovih lo-fi, hrupnih, DIY mojstrovin. Slogovni zasuk spremlja tudi ponesrečena preobrazba vizualne podobe: ustvaril je alter ego, imenovan Trait, ki obraz skriva pod plinsko masko. Kako prikladno, da je plošča izšla ravno v času pandemije. Več

  • Borka

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Plošča

    Fiona Apple: Fetch the Bolt Cutters

    Novi album Fione Apple bi bilo treba obravnavati, tudi če Fiona Apple ne bi bila Fiona Apple. Gre za prvo ploščo v zadnjem desetletju, ki je pri glasbenokritiškem velikanu Pitchforku dobila čisto desetko, hkrati je tudi najvišje ocenjeni album vseh časov na spletnem agregatorju glasbenih recenzij Metacritic. Od kod tako navdušenje? Več

  • Bernard Nežmah

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Knjiga

    Umberto Tommasini: Kovač anarhist

    Kaj lahko o svojem življenju pove kovač v Trstu, ki je živel med letoma 1896 in 1980? Danes izdajajo spomine zvezdniki, direktorji, advokati, igralci, politiki, politični zaporniki, navadni fizikalci še v romanih in filmih ne nastopajo več. Kovač Tommasini tudi ni naredil kariere, kot jo je njegov vrstnik Josip Broz. Toda jekleni mož ima kaj povedati. Koval je železo in bil nejevoljen nad občutkom, da ga izkoriščajo. Ravnal je kot komunistični revolucionarji pred Oktobrom – zbiral in prebiral je knjige. Ne zato, da bi se zabaval ali si slikal svetle nade, ampak da najde smisel svojega bivanja. To je bil anarhizem, ki pa ga ni pritegnil kot teorija, temveč kot praksa. Torej stavke, pretepi, izdajanje letakov, časopisov in – metanje bomb. Tu je bil mojster, znal je narediti in še bolj zalučati lahko bombo, ki je razgnala vitrino prodajaln, za las se ji je izmaknil sam Benito Mussolini. Ko je v Italiji zavladal fašizem, se je še naprej tolkel s črnosrajčniki. Končal v zaporih, bil za pet let konfiniran na otočku južno od Sicilije, potem emigriral v Francijo, se poročil, a vmes skočil na pomoč španski republiki, kjer so mu po življenju bolj stregli komunisti kot frankisti. In potem v njegovi drugi svetovni vojni še ena ponovitev zaporniških let, po vojni pa spet kovač, anarhist, urednik tja do svojega konca. Delo, ki ga prežemajo vedrina, trmoglavost, lucidnost in odkritost. Več

  • Matej Bogataj

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Knjiga

    Slavko Pregl, Leon Pogelšek: Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič

    Zgodba romana je znana in že obdelana: zbirko del sodobnega slikarstva naj bi bil Šlomovič, asistent pariškega zbiralca Ambroissa Volarda – ta je bil leta 1943 verjetno ustreljen kot talec, ker je bil Jud – skril (poleg 200 slik, ki so bile deponirane v francoski banki in za katere se še vedno prerekajo o lastništvu) in zdaj se občasno »najde«. O njej je pisal že Srb Momo Kapor, Veljko Bulajić pa je o tem posnel film Donator. Vendar nas avtorja na darkerski del umetnostnega trga tokrat peljeta od spodaj, iz slovenske perspektive. Več

  • Vesna Teržan

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Kultura

    Čakajoč na pogled

    »Danes zvečer ob 19h bi morala biti otvoritev moje razstave Zunaj kroga/Fuori dal cerchio v galeriji Monfort v Portorožu, a je zaradi znanih razlogov ne bo. Tudi sicer te razstave ni, če ni gledalcev. Kot bi rekel Duchamp – gledalci so tisti, ki naredijo sliko. Umetnina nikoli ni dokončna, zaključena, ampak je oblika aktivnosti, ki jo ustvari projekcija, ustvari jo gledalčev pogled,« je 20. marca letos s kančkom grenkobe in z žalostjo na profilu na Facebooku zapisala Zora Stančič. S sodelavci je razstavo pripravljala več kot leto, a tik pred uradnim odprtjem je slovenske meje preskočil novi koronavirus in vsega je bilo konec. Pa vendar, tako ostri ukrepi, kot je bilo popolno zaprtje vseh kulturnih ustanov, ne bi bili potrebni, saj bi podobno, kot je pretekla dva meseca potekal obisk trgovin z živili, lahko potekal tudi obisk galerij in muzejev. Toda pustimo to, prišel je čas, ko bodo galerije in muzeji ponovno odprti, in končno bomo lahko v živo videli tudi Zorin projekt. Zares je nekaj posebnega, kako poseben je, smo videli s posnetkov, ki jih je objavila na profilu na Facebooku. Več kot 700 ogledov je bilo doslej in projekt je dobil prav toliko všečkov in srčkov. Vendar nekajminutni filmček pač ne more nadomestiti gledalčeve fizične prisotnosti na razstavi. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Film

    Marcel Štefančič, jr.: Novi filmi, ki si jih lahko te dni ogledate na spletu

    Capital in the Twenty-First Century
    Justin Pemberton (Apple)
    Tale izredno živahni, urni, hiperaktivni doku, posnet po bestsellerju Thomasa Pikettyja, nadaljevanju Marxovega Kapitala, vam sicer ne bo povedal, kaj je alternativa kapitalizmu, toda povedal vam bo, zakaj je kapitalizem postal stroj za ustvarjanje rekordne ekonomske neenakosti – zakaj torej zmagovalci dobijo vse, drugi pa si delijo drobtine, zakaj ima polovico svetovnega bogastva v lasti peščica ljudi in zakaj so nove generacije revnejše od generacij staršev. Srhljiva ekonomska neenakost je posledica kapitalističnih mitov, s katerimi nategujejo ljudi. Recimo: bogati si vse tisto bogastvo zaslužijo! Pa: v našem interesu je, da so bogati čim bogatejši in čim manj obdavčeni, ker potem toliko več »kapne dol«, k nam! Tudi: bogatejši ko so ljudje, raje pomagajo drugim! In seveda: neenakost je dobra, ker poganja tekmovalnost in konkurenčnost! Vse to so laži, a lagala je tudi Jane Austen – bogataš se z njo ne bi nikoli poročil zato, ker je bila inteligentna in duhovita. In ja, vsakič, ko se ljudje naveličajo ekonomske neenakosti, jih začnejo strašiti in polarizirati z begunci, priseljenci, teroristi, virusi – in vse ostane po starem, s prerazporejanjem bogastva navzgor vred. Kot zdaj. Več

  • Izak Košir

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Dogodki

    Tito in tisk, od ikone do kulta

    Ob 40. obletnici smrti nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita bo virtualna 3D Galerija Vodnikove domačije Šiška v sodelovanju z Muzejem tiska pripravila razstavo Tito in tisk, od ikone do kulta, po kateri se boste lahko sprehodili prek vmesnika in platforme KUNSTMATRIXX. Razstavo bodo odprli 9. maja ob 20. uri. Njen kustos Ali Žerdin, sicer urednik Delove Sobotne priloge, je iz zbirke starih časopisov izbral tiste, ki pripovedujejo o Josipu Brozu - Titu, njegovem boju, prevzemu oblasti, vladavini in smrti. Najprej so na ogled izvodi časopisov, ki so bili natisnjeni med Pekingom in New Yorkom, vse od leta 1944 do maja 1980. Več

  • Stanka Prodnik

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Kultura  |  TV

    Pomen nacionalne televizije v kriznih časih

    Politični pritiski na nacionalko so v njej očitno prebudili borbenega duha, ki se je napovedal s prvo Tarčo o vladnih nakupih medicinske opreme ter okrepil z drugo, ki smo si jo lahko ogledali pretekli četrtek. V tej se je predsednik stranke SMC in gospodarski minister Zdravko Počivalšek izkazal za človeka, ki ima težave z obvladovanjem jeze, in za agresivnega, neartikuliranega in primitivnega politika. Tovrstna politika ni le škodljiva za njegov resor in pogubna za njegovo stranko, pač pa pomeni nevarnost za celotno družbo, čemur smo bili priča tudi v Tarči, v kateri je nastopil dr. Rihard Knafelj. Počivalšek je zdravnika, strokovnjaka za predihavanje, nemudoma označil za strankarskega, ker naj bi se pred zadnjimi volitvami pogovarjal z Marjanom Šarcem. Ampak – če je vsak strokovnjak na svojem področju, ki s svojim znanjem skuša vplivati na politiko, že nemudoma diskreditiran in politično kontaminiran, kdo se bo potem sploh še spustil v ta poklic? Več

  • Saša Eržen

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Hudo

    Trumpov nagobčnik

    Nošenje zaščitnih obraznih mask v zaprtih javnih prostorih se bo bržkone raztegnilo na vse leto, če ne še dlje, zato ni čudno, da so se na seznamu Trumpovih predvolilnih materialov te dni znašle tudi rdeče medicinske maske s sporočilom »Make America great again«, s katerimi želijo med predsedniško predvolilno kampanjo pridobiti predvsem podporo starejših občanov. Neuradne maske, ki Trumpa slavijo z napisi, kot so »Trump - 2020 - Keep America great« ter »Jesus is my savior, Trump is my president«, torej »Jezus je moj odrešenik, Trump je moj predsednik«, si lahko njegovi najbolj goreči privrženci že nekaj časa kupijo prek spleta. Precej bolj sardonično delujejo zaščitne maske za večkratno uporabo, na katerih je natisnjena spodnja polovica obraza trenutnega predsednika ZDA. Tudi te je mogoče najti pri različnih ponudnikih, na njih so odtisnjena Trumpova odprta ali znamenito našobljena usta, iz katerih ponavadi privrejo nebuloze, namesto maske pa si lahko njegovi nasprotniki omislijo tudi bandano z narisano karikaturo predsednika Trumpa kot vrestlerja, ki si zmagoslavno trga majico s svojih nabildanih prsi. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Ulice

    Milan

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Portret

    Jakob J. Kenda, ki v svojem potopisu postane Šulo Zverina

    Sedeti gol ob ognju in užiti trenutke čiste sreče v neokrnjeni naravi; srečevati ljudi iz najrazličnejših koncev sveta ter z njimi splesti nepričakovane, a trdne vezi; se izogibati medvedom ali nadležnim žuželkam in se ob tem počutiti kot junak kakega pustolovskega filma; spati pod milim nebom in opazovati zvezde, postati ekspert v tem, kako najti srednje udobno prenočišče, kadar je vreme neprijazno ... nekako tako si človek najbrž predstavlja, da bodo potekali njegovi dnevi, ko se odpravi na 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot skozi 14 ameriških zveznih držav. Prevajalec Jakob J. Kenda je prvi Slovenec, ki jo je prehodil od začetka do konca, iz idej o tem, kako bi bila takšna popotniška avantura videti v idealnem scenariju, in tega, kar se mu je na poti resnično zgodilo, pa je sestavil potopisni roman Apalaška pot, ki je lansko leto prejel nagrado za najboljši prvenec, nagrado za najboljši potopis Krilata želva in nagrado revije Mentor za najboljše samozaložniško prozno delo. Več

  • Morda bomo kulturni bankrot opazili šele takrat, ko ga bodo morali izkopati arheologi

    Včeraj zvečer sem gledal oodajo Panoptikum na TV Slovenija, podnaslovljeno »Vpliv novega koronavirusa na slovensko kulturo in umetnost«. Direktorica Narodne galerije (NG) je izvajala mehko kulturno diplomacijo s samozavajajočim optimizmom, ki ni nič drugega kot hišica iz kart. Še sreča, da niso stali zunaj na prostem kot nedavno v Tarči, ker bi lahko zapihalo. Bilo je razvidno, da so v NG začeli guglati tuje, vendar samo narodne galerije z njihovimi različnimi spletnimi promo metodami. Verjetno ni potrebno biti posebej poučen o frekvenci spletnih obiskov, da ti je bilo jasno, kako so njene statistične številke smešne (in kako smešne so bile šele številke, ki jih je navajala kot vzorec pred pandemijo). Njen »boosting« pride tam nekje malo čez 50 evrov, vsekakor pa ne več kot 100.  Več

  • Uredništvo

    7. 5. 2020  |  Kultura

    V Dramo ta mesec prek spleta

    "Drama od doma" je platforma, v okviru katere si lahko ogledate spletna predvajanja arhivskih posnetkov iz bogate zakladnice SNG Drama Ljubljana. Maja bodo premierno predvajali devet predstav, deseta pa je bila že prikazana v marčevsko-aprilskem ciklu, ki ga je spremljajo več kot 23.000 uporabnikov. Nadaljevali bodo tudi s tedenskim objavljanjem novih igralskih branj "z domačega kavča" in posebnih branj za ranljive skupine. Na uradni YouTube strani Drame pa bodo 29. maja predstavili tudi repertoar prihajajoče sezone 2020/21. Več

  • DK, STA

    7. 5. 2020  |  Kultura

    Karantena po rusko

    Eden najbolj znanih ruskih filmskih in gledaliških režiserjev Andrej Končalovski (dobitnik srebrnega leva za režijo filma Raj leta 2016) se je lotil dokumentarca o življenju v karanteni, pri katerem se osredotoča na poetično plat vsakdana, k sodelovanju pa je povabil tudi ruske državljane in državljanke. Po besedah režiserja je ob vsem skupaj najbolj zanimivo to, da smo se vsi znašli na samotnem otoku. Več

  • Damjana Kolar

    7. 5. 2020  |  Kultura

    TV napovednik od četrtka do nedelje

    Tokrat priporočamo dokumentarni portret Manolo: Kralj čevljev, dokumentarni film Sadar+Vuga XX, ki raziskuje dvajset let arhitekturne produkcije slovenskega biroja, ki sta ga leta 1996 v Ljubljani ustanovila arhitekta Jurij Sadar in Boštjan Vuga, film Veliki Lebowski, kultno komedijo bratov Coen, družbenokritično dramo s političnim pridihom Slava, ki predstavlja tragikomični portret skorumpirane Bolgarije, film Propad, ki v Hitlejevem bunkerju spremlja poslednje izdihljaje Tretjega rajha. Več

  • JAVNO PISMO

    6. 5. 2020  |  Kultura

    Kriza je čas za ambicioznost in odločnost!

    Kriza je čas za ambicioznost in odločnost! Naš odziv na izredno stanje in na posledice epidemije bo pokazal, kako trdno je naše jedro, kako solidarni smo, kako povezani kot skupnost, kako vizionarski kot država. Več

  • DK, STA

    6. 5. 2020  |  Kultura

    Broadwayska gledališča čaka negotova prihodnost 

    Gledališča na Broadwayu so zaradi pandemije koronavirusa zaprta že od 12. marca, tako pa bi lahko ostalo še vse do septembra. Brez javnega financiranja, ki bi gledališčem pomagalo pri premagovanju krize, je prisoten strah, da nekaterih že načrtovanih predstav ne bodo mogli uprizoriti. Ker so ostali brez prihodkov, nekateri broadwayski ustvarjalci razmišljajo celo o zamenjavi poklica. Več