Gavin Francis: Preobrazbe telesa

Nekomu je pognal roževinasti rog na glavi, drugi je z anaboliki postal agresiven in neploden, tretja se je čudežno pomladila, četrti ob polni luni dobi lastnosti volkodlaka, peta spremeni biološki spol et simile. Več

Anita Nair: Vaje v pozabljanju

Vaje v pozabljanju so iz dveh delov, eden je žajfničast in bollywoodski, drugi iz vsakdanjika revnega južnega dela Indije. Kot bi se združevala in bila v konfliktu dva principa – to pa ona, Meera, do nedavnega srečno poročena in uspešna pisateljica precej popreproščenih knjižnih nasvetov, kako biti soproga uspešnega poslovneža, razume skozi vzporedno zapleteno zgodbo o Zeusu in Heri. To za Indijce, za nas pa osnove hinduizma. Več

Shekuza: De Sica

Miha Šajina alias Shekuza, ki ga širše občinstvo pozna kot klaviaturista rock posebnežev Moveknowledgement in kot neutrudnega techno didžeja, s svojim solističnim prvencem zdaj nagovarja predvsem elektronske sladokusce. Čeprav se s ploščo De Sica poznavalsko loti raznoterih elektronskih slogov, tudi tistih prikrojenih za plesišča, se dobršen del njenega šarma namreč skriva v sami zasnovi, ki je v celoti osredinjena okoli vijačenja in delikatnega oblikovanja zvoka z modularnim sintetizatorjem. Sta pa Shekuzov zahtevni in zamudni študij inštrumenta ter njegovo podrobno poznavanje sodobnih elektronskih smernic hkrati dobra razloga za to, da plošča ne bo zapihala le na duše elektronskih piflarjev. Več

Warlord Chipmonk: Nicotiana Tabacum

Gašperja Letonjo smo doslej poznali kot člana kitarskega oddelka domačega odreda metalskih izbruhov The Canyon Observer, zdaj pa se prvič pojavi samostojno, izrazno povsem drugačno, a nič manj intenzivno. Kolektivno je zamenjal za individualno, brusenje kitarskih strun pa za programiranje, nekje na presečiščih, prelomih in med vrsticami jezikov IDM-a, industriala, digitalnega hardcora, noisa in ambientala. Warlord Chipmonk se opojnosti tobaka pokloni neizprosno prožno: od meditativnega dronanja do divjih ritmičnih prepletov in že pravega frenetičnega zvočnega bombardiranja. Album s prepričljivo konkretnim izborom zvočnih izhodišč in vseh odtenkov temačnega: od pritajenega brnenja do kričečega udrihanja. Več

Mac DeMarco: Here Comes The Cowboy 

Mac DeMarco je prvi mož ležernega indie kantavtorstva, ki je s svojim neobremenjenim pristopom do skladanja in neumorno iskrenostjo sprožil celoten podžanr indie glasbe. Temu nekateri pravijo slacker rock, sam mu pravi jizz-jazz, verjetno zato, ker je eden izmed največjih šaljivcev na sceni. Z bizarnim humorjem deluje kot Andy Kaufman glasbenega sveta: nekoč je na koncertu denimo dvajset minut preigraval glasbo iz filma Top Gun. Humor v veliki meri zaznamuje tudi novo ploščo, pogosto pretirano. Ko tri minute ponavlja stavek »prišel je kavboj« ali ko celotno skladbo oponaša zvok vlaka, plošča deluje kot DeMarcova interna šala, ki nasmeji zgolj njega. A v večini ponovno očara z zapohanimi rifi in neposrednimi besedili, ki so globoka kljub surovemu minimalizmu. Več

Holly Herndon: PROTO

Umetna inteligenca tudi v svetu glasbe že dolgo ni več novost. Od prvih računalniško ustvarjenih kompozicij pred več kot pol stoletja smo dosegli stopnjo, ko je najnovejša tehnologija z analizo ogromne količine zbranih podatkov postala tako rekoč sestavni del ustvarjanja generičnih mainstream hitov. Čas, ko bo UI sposobna povsem izločiti človeški dejavnik, je vse bližji. O filozofskih, pa tudi povsem praktičnih vidikih tega trenutka se na svoji novi, tretji plošči sprašuje ameriška elektronska skladateljica Holly Herndon. Ta je ploščo zasnovala v sodelovanju z UI-sistemom, ki ga je v zadnjih treh letih razvila skupaj s še z dvema programerjema in ga ljubkovalno poimenovala Spawn. Gre za sistem, ki je sposoben skoraj popolne avtonomije, zato plošča ponudi nekaj osupljivih trenutkov. Ker pa ga je glasbenega jezika naučila Herndonova, končni rezultat vendarle ni bistveno drugačen od tega, kar je prodorna glasbenica ponudila na prejšnjih ploščah. Več

Kdo je Peter Florjančič?

Monte Carlo, sredi petdesetih let prejšnjega stoletja: Peter Florjančič, serijski izumitelj in iznajditelj (parfumski razpršilec, okvirček za diapozitive, stroj za brizganje plastike, plastična veriga, čep za kečap Heinz itd.), gre v neki jet-set restavraciji na stranišče – nenadoma vstopi Winston Churchill, nekdanji britanski premier – stopi k sosednemu pisoarju – iz ust potegne cigaro ter jo brez besed poda Florjančiču, ki mu jo pridrži – odpne si šlic in odtoči – potem vzame cigaro, Florjančiču pa dahne: “Thank you!”. Več

GrdeLutke: Popolno nepopolne

GrdeLutke, ki jih pri nas vokalizirajo vokalistke in vokalisti zbora Perpetuum Jazzile, je še en film o igračah podjetja Hasbro ( ja, kot Transformerji, Power Rangers, G.I. Joe, Ouija, Dungeons & Dragons ipd.), ker pa je animiran, pričakujte slavljenje drugačnosti, celo bizarnosti, toda ne pričakujte ParaNormana ali Coraline – film, ki vse najboljše pobere pri drugih animiranih filmih (Svet igrač 3, Lego film, Pošasti iz omare ipd.) in ki se dogaja v GrdemMestu, nekakšnih “vicah”, v katerih obtičijo grde, nepopolne, čudaške lutke in čakajo na “vnebovzetje” (o, ko bi me vzljubil kak otrok!), si namreč bizarnost predstavlja kot nekaj plišastega, otroke pa uči, naj se svojih napak in nepopolnosti ne sramujejo, ampak naj v njih raje uživajo. Uči pa jih še nekaj precej spornejšega: v svoji nepopolnosti lahko uživaš šele, ko postaneš lastnina. Še ena priprava na služenje v neoliberalni državi. Več