-
»Včasih so ljudje živeli s tovarno, rekli so, to je naša fabrika. Danes tega ni več.«
V obdobju kulturne dezintegracije, kakor marsikdo privoščljivo označi zdajšnji čas, naletimo na vrhu Ptujske Gore na spoštljivo in pravzaprav vznemirljivo kombinacijo treh institucij, kot se za romarski kraj pač spodobi: cerkve, pošte in galerije. Galerije Stojana Kerblerja. Galerijski prostor ima živahen vonj, malce gostilniški mogoče, a ne preveč grob, tako da nas mojstrove fotografije vseeno ali pa morda prav zato še toliko bolj prevzamejo in nas odpeljejo v odmaknjeni čas, zbledel v naših spominih. Ko prebiram vtise obiskovalcev, mi vzbudijo pozornost zahvale fotografu, ker je ujel v objektiv Haloze, ko so bili ljudje revni, a zadovoljni; nekateri zapišejo celo srečni. Še enkrat pogledam zdaj že mitološko fotografijo iz ciklusa Koline (1977) in se nehote s skepticizmom vprašam, kako le smo prišli do tega, da se kot mantre oklepamo besed, ki opevajo lepoto preteklih časov? Več
-
Jan Krmelj: Življenje drugih, Mala drama
Leto 1984, Vzhodni Berlin. Agent tajne službe brez prekinitve nadzira dramatika in njegovo partnerko, igralko. Skozi prisluškovanje in pričanje vsem dimenzijam ljubezni v njunem življenju se preobrazi njegov pogled na svet ‒ in lastno vlogo v njem. Kaj nas tako privlači pri življenju drugih? Danes ni leto 1984 in nismo v Vzhodnem Berlinu, a družba nadzora ostaja, le da je danes ne moremo več utelesiti v enem aparatčiku, enem krivcu in imenu. Uprizoritev Življenje drugih v režiji Jana Krmelja je nastala po motivih filma Floriana Henckla von Donnesmarcka, v njej pa igrajo Janez Škof, Uroš Fürst in Saša Mihelčič. Več
-
Diamond Terrifier: Trouble & PRSA, Pritličje
Sam Hilmer oziroma Diamond Terrifier je glasbenik, kurator in ustanovitelj priznane glasbene tvorbe ZS, ki se tokrat vrača v Pritličje s projektom Trouble, ki ga soustvarja z Lauro Paris. Sam je doslej posnel več plošč, na katerih s saksofonom in elektroniko raziskuje meje poslušljivega. Kot večplastni umetnik razmišlja o socialnem in fizičnem prostoru, v katerem nastopa. Projektu Trouble bo delal družbo ljubljanski avdiovizualni kvartet PRSA (Pavlica, Rogelj, Seliškar, Anžiček), ki raziskuje širino elektronskih glasbil in slike. Vstop prost. Več
-
Katja Goljat: Dom je tam, kjer lahko parkiraš, TAM-TAMova
TAM-TAMova Ulična galerija na Vegovi predstavlja razstavo Katje Goljat: Dom je tam, kjer lahko parkiraš. Na poti med New Yorkom in Wisconsinom je nastala serija fotografij Freedom and Hope, sinteza portretov ljudi in avtobusov, v kateri fotografinja kot sopotnica dokumentira pot ter življenje sodobnega nomada. Ta se čez celino še vedno ziblje med zarjavelo pločevino, škripajočim podvozjem in neredkimi pobegi v omamo. Nekdaj šolski avtobus se paradoksalno zdaj sam spreminja v bivališče, dom ter hkrati služi kot prevoz za pobeg iz sistema. Več
-
»Nocoj boste slišali, koliko analiz, študij, strategij in drugih gradiv so ministrstva že naročila in plačala za ureditev skrbi za starejše, kjer so razmere izjemno kritične.« Tako je Erika Žnidaršič začela Tarčo prejšnji četrtek na prvem programu Televizije Slovenija. Več
-
Pred poldrugim desetletjem so Japonci ustvarili kvadratne lubenice, ki so jih pridelali s pomočjo kalupov, v katerih so rasle. Lažje jih je transportirati kot zaobljene, v hladilniku zavzamejo manj prostora, ne kotalijo se po mizi in jih je enostavneje rezati. Med potrošniki se kljub naštetim prednostim očitno niso blazno prijele, sledile pa so jim tudi lubenice srčaste oblike in takšne, ki so oblikovane kot piramida, oboje namenjene predvsem temu, da pritegnejo pozornost kupcev. Očitno so tudi jajca v svoji naravni obliki preveč zaobljena, kar naj bi povzročalo nevšečnosti, ko se trdo kuhana kotalijo po krožnikih, z narezanimi na rezine pa sendvičev ne moremo obložiti čisto do roba. S posebnim plastičnim pripomočkom lahko kockasto jajce naredimo kar doma; olupljeno, še toplo trdo kuhano jajce damo v kalup in ga stisnemo s pokrovom, čez katerega privijemo zamašek. Jajce se preoblikuje v nekaj minutah, učinek pa je še boljši, če damo kalup z jajcem za nekaj časa v hladilnik. Pripomoček sta že v drugi polovici 70. let prejšnjega stoletja patentirala tako Japonec Masaši Nakagava kot Stan Pargman iz ZDA. Več
-
-
Lara Paukovič | foto: Uroš Abram
Janja Majzelj, igralka, ki je tudi strastna bralka
Janja Majzelj je ena najbolj vsestranskih slovenskih igralk: prepričljiva je v gledaliških vlogah v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je zaposlena – trenutno igra v predstavah Ariol: Zaljubljen do ušes in Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, nedavno je bila izvrstna v Nasprotju stvari o svetu s perspektive fašistov, pred leti smo jo gledali v seriji Totalna razprodaja, ki jo je režirala Polona Sepe, pozneje v Maminem dnevu, izkušnje ima tudi s filmi – nazadnje v vlogi nevrotične, z življenjem nezadovoljne Vere v filmu Panika, posnetem po romanu Dese Muck. Ob tem je odlična pevka – njen svojevrstni glas se tesno prilega denimo šansonom Svetlane Makarovič ali uglasbenim pesmim Charlesa Bukowskega (v predstavi Smrt kadi moje cigare, 2012, režija Ivana Djilas). Za odmeven projekt Krizantema na klavirju, uglasbeno poezijo Svetlane Makarovič, je leta 2011 (poleg drugih vlog) prejela Prešernovo nagrado. Kljub temu kritično pripominja, da se nima za pevko. »Skozi glasbo se najlažje izražam. Sem interpretka, ker to je stična točka glasbe in mojega poklica. Da pa bi sebe naslavljala kot pevko, je pretenciozno. Vsak poklic zahteva popolno predanost, kup izkušenj in veliko dela, da bi bil vreden svojega imena.« Glasba jo sicer spremlja od malega, pred tem pa se je samoiniciativno začela učiti še klavir. »Našla sem odlično učiteljico klavirja, ki mi je pokazala osnove, na podlagi tega pa sem se potem lahko učila sama. Tri leta sem to počela vsak dan, potem pa sem prišla do tiste meje, ko bi morala vaditi tehniko. Tu sem se ustavila, ker me je minilo. Želela bi si, da bi imela za sabo več glasbene izobrazbe, a življenje je šlo v drugo smer.« Več
-
31. 1. 2020 | Kultura
Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V petek bo v K4 bo nastopil srbski producent in DJ Missin, za podporo pa bodo poskrbeli Etrove, Armin.KU ter Spencah b2b Aniline. V soboto v K4 prihaja v Berlinu živeči japonski DJ Shin Takeuchi, v Božidarju pa bodo v okviru serialke Ventilator nastopili Simm., Woo-D in Zhe. Več
-
30. 1. 2020 | Kultura
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje
Tokrat priporočamo prodajno razstavo glasbenih plakatov appointMENT 4.0, koncert legendarne turške četverice BaBa ZuLa, premiero predstave Jana Krmelja Življenje drugih, ki je nastala po motivih istoimenskega filma Floriana Henckla von Donnesmarcka, razstavo Helene Tahir z naslovom Nekje blizu, na kateri bodo predstavljene risbe in grafike, nastale v zadnjih nekaj letih. Več
-
Predstavitev opusa pionirja slovenske videoumetnosti
Ljubljana, 29. januarja - V Slovenski kinoteki bodo z današnjim odprtjem razstave in s projekcijo izbranih del začeli s predstavljanjem filmskega oziroma video opusa Mihe Vipotnika, nastalega med leti 1974 in 2018. Programski sklop, poimenovan Obrazi analognega/Kvantizacija rdeče, bo enkrat mesečno do konca junija poleg projekcij vključeval še predavanja in pogovore. Več
-
Kako sta demokracija in politika v Sloveniji postala sinonima za korupcijo
V Koloseju bo 28. januarja ob 20.00 ljubljanska premiera političnega trilerja Vsi proti vsem režiserja in scenarista Andreja Košaka. Gre za filmski odgovor na znamenito Cankarjevo dramo Kralj na Betajnovi, ki je še danes aktualna, le da so tokrat junaki iz današnjega časa. Politična drama z elementi trilerja se dogaja v izmišljenem kraju Rovte pod idiličnimi Alpami in govori o politiki, volilnih prevarah in razkroju moralnih vrednot. Svetovno premiero bo film v začetku marca doživel v tekmovalnem programu 48. mednarodnega filmskega festivala FEST 2020 v Beogradu. Več
-
28. 1. 2020 | Kultura
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru bodo 31. januarja ob 13.00 odprli razstavo Helene Tahir z naslovom Nekje blizu, na kateri bodo predstavljene risbe in grafike, nastale v zadnjih nekaj letih, nekatere od njih bodo prvič na ogled. Za njene grafike so značilni gostobesedni prepleti raznovrstnih domišljijskih podob, polnih pomenskih asociacij in zgodovinskih referenc. Odprtje bo spremljalo vodstvo umetnice in kustosa razstave Božidarja Zrinskega. Več
-
28. 1. 2020 | Kultura
Sebastian Cavazza: »Če bi snemal žajfnice, bi verjetno že imel vilo v Rožni«
"Dobro je, da imaš toliko denarja, da lahko počakaš na naslednji zanimiv projekt. Če bi mi bil zelo pomemben, bi snemal žajfnice in bi verjetno že imel vilo v Rožni. Tako pomemben mi ni." Več
-
26. 1. 2020 | Kultura
Shod muz na kranjskem Parnasi je dogodek, ki se že 11 let odvija v Kranju na kulturni dan, 8. februarja. Galerija Prešernovih nagrajencev (GPN) tam že tradicionalno predstavlja Prešernove nagrajence, in sicer v okviru fotografske razstave in javnih pogovorov v Prešernovem gledališču. Več
-
26. 1. 2020 | Kultura
Z današnjim dnem na Mladinini spletni strani odpiramo novo rubriko Nedeljska poezija, v kateri bo vsak teden objavljena pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih dveh letih. Začenjamo s pesmijo Živeti Katarine Gomboc, ki je v zbirki Negotovosti navkljub izšla konec leta 2018. Več
-
25. 1. 2020 | Kultura
Boris Cavazza: »Tehniki so pri seriji Jezero padli na izpitu«
"Skandinavska varianta našega vsakdana … Da, kar se te razumljivosti tiče … moram reči, da so tehniki tukaj padli na izpitu, ker ti gledaš ameriške nadaljevanke, ki šepečejo, pa razumeš čisto vse. Tukaj pa samo nekateri glasovi pridejo do izraza, to so ženski glasovi, ki so malo višji, vsi ostali pa so na meji razumljivosti." Več
-
25. 1. 2020 | Kultura
Največji protimafijski sodni proces vseh časov
Od 30. januarja dalje bo v kinematografih na ogled biografski kriminalni triler Izdajalec v režiji Marca Bellocchia. Gre za resnično zgodbo o mafijskem šefu Tommasu Buscetti, ki je v največjem protimafijskem sodnem procesu vseh časov oblastem pomagal do pomembne zmage v boju proti organiziranemu kriminalu. Film pokriva dogodke v razdobju dvajsetih let, od številnih usmrtitev, velikih sodnih procesov in političnih pretresov. Več
-
V prejšnji številki Mladine smo pisali o namenu RTV Slovenija, da uvede možnost gledanja arhiva le za en teden nazaj za vse vsebine. Arhiv, starejši od sedmih dni, naj bi bil v prihodnje dostopen samo pod posebnimi pogoji, vendar ti v odgovoru, ki smo ga prejeli, niso bili navedeni. Če bodo pogoji dostopnosti podobni kot za dostopanje do vsebin v fizičnem arhivu RTV Slovenija, to pomeni, da bodo na voljo le izjemno omejenemu številu posameznikov, do tega pa bo vodil verjetno dolgotrajen birokratski postopek. Več
-
Za Kevina Barnesa je bila nova romanca, ki jo je ovekovečil na prejšnji plošči indie pop projekta of Montreal, tako intenzivna izkušnja, da se je (na odru) po desetletju znebil celo glam rock alter ega. Sodeč po igrivi, veseljaški, duhoviti, osladno zapeljivi novi, šestnajsti plošči, ne za dolgo. Namera, da posname deset (kvazi)hitov po zgledu punk popa osemdesetih, ki so sicer doživeli Barnesovo značilno psihedelično in glam preobrazbo, se mu je posrečila skoraj v celoti. Za nameček pa je v utrjeni romantični zvezi našel še motiv za (avtobiografske) razmisleke o ljubezni, razmerjih, pa tudi aktualnih političnih temah, ki se jih je lotil že skoraj z aktivističnim podtonom. Več
-
Triindvajsetletnik Mura Masa se je sprva izkazal v vlogi producenta: pred tremi leti je ogromno prahu dvignil s prvencem, zbirko lastne produkcije, na kateri je kuriral malo vojsko visoko profiliranih vokalistov. Takrat je uspešno krmaril med zvoki (jutrišnjega) mainstreama in londonskega klubskega podzemlja, na R.Y.C. pa je skoraj popolnoma opustil spogledovanje s hiphopom in klubsko elektroniko ter se poglobil v lastno nostalgijo, poprijel za kitaro in začel prepevati. R.Y.C. zveni kot sodobna interpretacija osladnega pop punka s preloma tisočletja, kar bi teoretično lahko zvenelo grozljivo, vendar se Mura Masa raziskovanja glasbenih korenin loti z občutkom in mero. Ponovno se predstavi v sodelovanju s številnimi gostujočimi pevci, od katerih najbolj prepričata Slowthai in Tirzah. Več
-
Postumni album mladega raperja in pevca Maca Millerja, ki je umrl predlani, star 26 let, je bil neizbežen. Le da Circles ni klasična postrganka-zlepljenka skic s trdih diskov, ampak skladen izdelek, ki ga je Miller konkretno zakoličil že sam. Zdaj so ga drugi končali in naredili dosleden paket, ki nedvomno potrdi zvezdnikovo preobrazbo iz raperja za najstnike v legitimnega novosoulerja. Plošča je nekakšen podaljšek prejšnje, Swimming, saj naj bi bila projekta že v izhodišču mišljena kot albuma kompanjona. Je umirjen kos novega soula, na katerem Miller (spet) več poje kot rapa, zvočno lahkoten, vendar ne trivialen. Album, ki bi, če bi ga Millerju uspelo končati, zvenel drugače, a mu ne dela prav nobene krivice. Več
-
Eminem: Music To Be Murdered By
O tem, da je Eminem eden najpomembnejših raperjev vseh časov, ni dvoma, a hkrati je jasno tudi, da ga že dobro desetletje očitno bremeni ustvarjalna kriza. No, novemu albumu in vsem, ki bodo sledili, je v prid vsaj to, da je s predlansko izdajo Revival dosegel dno: bila je tako zanič, da gre lahko odslej le še na bolje. Kritiki so ploščo soglasno spljuvali, Eminema pa je to očitno prizadelo, saj je vtis še isto leto skušal popraviti z albumom Kamikaze, užaljeno ploščo presenečenja. Kamikaze je bil sicer boljši izdelek kot Revival, toda to niti po naključju ne pomeni, da je bil celoten paket prepričljiv. Podobno je z novo, nenapovedano izdajo, ploščo Music To Be Murdered By: v primerjavi z albumom Revival gre za mojstrovino, a v kontekstu Eminemovega celotnega opusa – še posebej albumov, ki jih je izdal na prelomu tisočletja – je plošča milo rečeno porazna. Več
-
Festivalski plonklistek: Mladinin vodnik po šestem Mentu
Za vogalom je šesta izvedba zimskega spektakla, ljubljanskega showcase festivala Ment, na katerem vsako leto nastopi več kot sedemdeset glasbenih izvajalcev, za katere še nikoli niste slišali. Izvidniki krovne organizacijske ekipe našega edinega klubskega festivala so marljivo romali po podobnih festivalih širom po Evropi in nabrali mednarodno, žanrsko pisano vojsko (razmeroma neuveljavljenih) glasbenikov, ki so jih prepričali v živo. Ponovno nas bodo razveseljevali z izrazito eklektičnim programom, v katerem se resnično najde nekaj za vsakogar. Več
-
Matevž Kos: Leta nevarnega življenja
Trije različni pogledi partizanstva, eden domobranstva in pogled prišleka. A nobeden ni enostaven, kaj šele enosmiseln. O vsakem posebej so bili napisani že številni teksti, toda avtorju je uspelo najti nov ključ za branje. Petim velikanom nacionalne književnosti sledi skozi njihovo pisanje. Vprašanj iz vojne nobeden ni rešil na mah, ko bi denimo že takoj postavil končno sliko. Bolj ko je čas tekel, bolj so se podobe in še bolj premisleki spreminjali. Seveda ne v smislu, da bi zdaj črno postalo belo, ampak v potrebi po tehtanju in premišljevanju družbenega konteksta in svojega lastnega razumevanja. Več
-
Robert Galbraith: Smrtonosna belina
Robert Galbraith je psevdonim J. K. Rowling, avtorice Harryja Potterja, ki se je ob razkričanem mladinskem čtivu o otrocih na čarovniškem kolidžu in njihovih fantastičnih prigodah želela preizkusiti tudi s pisanjem drugih žanrov, pogosto pod psevdonimom. Med njenimi stranskimi produkti smo na primer dobili obsežen roman Nadomestne volitve, kjer spretno pregnete dogajanje v malem mestecu po smrti prejšnjega župana; v njem se frakcije neizprosno bijejo za metadonsko ambulanto s tistimi, ki so proti. Več
-
Milko Šparemblek, najstarejši še delujoči koreograf na svetu ...
»To je moje zadnje delo, tako pač bo,« je rekel v televizijskem intervjuju za oddajo Svakodnevno leta 2015. Mislil je na Pasijon Johannesa Fausta, baletno predstavo, ki jo je postavil na oder Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu. Štiri leta kasneje vemo, da to ni bilo njegovo zadnje delo. Več
-
Bi radi videli dobro komedijo o ženskem podjetništvu? Potem pozabite na tole, ki se imenuje – res brez navdiha – Kot šef. Mia (Tiffany Haddish) in Mel (Rose Byrne), najboljši prijateljici, sta neodvisni, opolnomočeni, inovativni podjetnici, ki sta svoj garažni biznis “Mia and Mel” prelevili v brend. Jasno, njun biznis je kozmetika – kaj drugega pa? Ženska “obvlada” le kozmetiko, lepotičenje – za vse ostalo pa je bolje, da prepusti moškim. Dokaz: Claire Luna (Salma Hayek), brezobzirna lastnica kozmetičnega imperija, ki hoče kupiti del njunega zadolženega podjetja (“49 odstotkov”), ju takoj spre in izigra. Lahko si mislite, kako hitro bi ju sprl in izigral šele moški? Ali nekaj takega sporoča tale karikatura, ki pot do ženskega opolnomočenja še vedno vidi izključno v kozmetiki. Več
-
Medtem ko je Michael Bay svoj najboljši pregon prihranil za Netflix (6 Underground), nam belgijska režiserja Adil & Bilall, ki sta posnela nekaj učinkovitih “etničnih” kriminalk, vrtita njegove stare hite, rahlo upočasnjeno in manj razčefukaško, a brez skrbi: Willu Smithu in Martinu Lawrenceu, ki sta “podla fanta”, miamijska detektiva Mikea Loweryja in Marcusa Burnetta prvič igrala leta 1995, ni v vseh teh letih izpadel niti en las (ste videli Dvojnika?), pa četudi Marcus – v prvih kadrih – postane ded. Več
-
“Če hočeš biti kralj džungle, potem ne zadošča, da se obnašaš kot kralj džungle, ampak moraš biti kralj džungle. O tem ne sme biti dvoma. Dvom povzroča le kaos – in tvoj konec,” pravi Mickey Pearson (Matthew McConaughey), ameriški, kar lepo asimilirani narkobaronski “podjetnik”, ki je v Britaniji obogatel z ilegalnimi farmami marihuane (parkiranimi na podeželskih posestvih obubožane britanske aristokracije!), zdaj pa sklene, da bo svoj imperij prodal, jasno, najboljšemu ponudniku (to je njegova verzija brexita!), kar pritegne eksplozivno multikulti “licitiranje” ruskih, kitajskih, ameriških in spletnih gangsterjev, nakopiči karikature “nove nove ekonomije”, recimo “trenerja” (Colin Farrell), “faktotuma” (Charlie Hunnam), “detektiva-scenarista-storytellerja” (Hugh Grant), “urednika” (Eddie Marsan) ipd., ter sproži groteskni ognjemet mahinacij, manipulacij, izsiljevanja, nasilja, krvi in mačizma, ki še enkrat potrdijo, da je kriminalno podzemlje le preslikava kapitalizma, da je gangsterska dirka navzgor le preslikava kapitalistične dirke navzdol. Več
Iskanje brez piškotkov ni možno
