• Marcel Štefančič jr.

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Film

    Enola Holmes

    Pripadniki »moškega gibanja« in drugi antifeministi, ki so ponoreli, ko je Furiosa (Charlize Theron) v novem Pobesnelem Maxu zasenčila pobesnelega Maxa (Tom Hardy), imajo spet razlog za norenje: v Enoli Holmes, Netflixovi produkciji, posneti po mladostniškem bestsellerju Nancy Springer, namreč Sherlocka Holmesa (Henry Cavill), najpametnejšega moškega na svetu, zasenči Enola (Millie Bobby Brown), njegova mlajša sestra, ki je doslej v javnosti ni bilo, ker jo je mama Eudoria (Helena Bonham Carter) šolala doma – alternativno. Več

  • Izak Košir

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Dogodki

    Not Dead Enough / Vestern, Gledališče Glej, Ljubljana

    Not Dead Enough / Vestern, uprizoritev Gledališča Glej, ki letos praznuje 50-letnico delovanja, je poskus prenosa filmskega žanra v gledališče, obravnava pa seksizem, spolno normativnost in rasizem. Orožje je povsod, alkohol se pije namesto vode, edino merilo uspeha je denar, ljubezen je prepovedana, nasilje je zakon. Zaljubljenca Jolene in Jimmy McLeane živita daleč stran od mesta, nato pa Jimmy krene na lov za zlatom in izgine. Jolene ga neumorno išče, vendar mora na poti odvreči vse človeško. Njena pot iskanja se sprevrže v obračun med dobrim in zlim, a meje med njima so vse manj jasne. Avtorska predstava skupine gledališčnikov osvetljuje boj malega človeka proti sistemu in raziskuje, kdo je šerif Divjega zahoda 21. stoletja. Več

  • Stanka Prodnik

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  TV

    Politkomisarja z Beletrine

    Komur je uspelo ujeti še zadnja leta socializma, se bo spomnil nekih čudnih tipov, za katere si nikoli nisi čisto mogel predstavljati, kaj zares počnejo, nisi niti mogel ugotoviti, kdo jih pošilja, ali blefirajo ali res prihajajo v imenu partije, so pa imeli vedno spomine na počitnice v eksotičnih krajih in dobre avtomobile. In teh tipov je na političnem in finančnem področju še vedno veliko tudi v sodobni državi: vedno so zraven, ne veš, ali blefirajo, skoraj nihče pa se jih ne drzne res odgnati, ker morda pa je res, kar govorijo, in na splošno velja, da brez njihove podpore res nič ne moreš. Oblast se zamenja, oni ostanejo. In vedno, ko gre za kakšen državni projekt, so zraven. In vedno se kje pojavi kakšen d. o. o., ki ga slučajno vodi žena ali sin ali svak, ki opravi del posla, sami pa pri tem govorijo povzdignjene besede in izražajo skrb za državo, na katero da prežijo pijavke in lopovi. Več

  • Saša Eržen

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Hudo

    Brezstični razdelilnik hostij

    Ukrepi za zajezitev novega virusa so doleteli tudi božje hrame. Ne gre le za zaščitne maske in predpisano distanco. Blagoslovljeno vodo boste trenutno v kropilnikih ob vhodu v cerkve zaman iskali, duhovniki pa morajo hostijo, ki predstavlja Kristusovo telo, vernikom položiti izključno v dlan in nikakor ne v usta; prej so lahko hostijo dali na jezik vsem odraslim vernikom, ki so to želeli, ter vsem otrokom, ki še niso prejeli zakramenta birme, kar se zgodi okoli trinajstega leta. Pred deljenjem svetega rešnjega telesa in po njem pa si mora duhovnik do nadaljnjega razkužiti roke. Ameriško podjetje, ki oskrbuje cerkve po vsem svetu, prek spleta že od predpandemijskih časov ponuja brezstični plastični razdelilnik hostij, ki higieno ob prejemanju obhajila ’na roko’ popelje še na višjo raven. Z njim duhovnik hostijo v dlan vernika položi s pritiskom gumba na držalu, ki rahlo spominja na joystick, in je povezano s prozorno tubo s hostijami. Obstaja tudi kar nekaj različic razdelilnikov svete vode, ki delujejo na senzor, podobno kot brezstična razdelilna posoda za milo v sanitarijah. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Ulice

    Nina in Lučka

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Portret

    Eva Škofič Maurer, klovnesa, ki z rdečim noskom stopi v drug svet

    Natakne si rdeč nos – in lahko je karkoli. Ob prvem šolskem dnevu zabava otroke, jih povabi v gledališče ali na festival, bodri male bolnike, vnaša žarek veselja v vsakdan stanovalcev domov za starejše, z duhovitimi predstavami pa zna pritegniti tudi zanimanje odraslih. Eva Škofič Maurer je prva profesionalna slovenska klovnesa, ki jo je strastna želja, da bi si s poklicem cirkuške umetnice lahko nekoč služila kruh, vodila na Državno akademijo za cirkuško in estradno umetnost v Moskvi, kjer je pridobila diplomo iz klovnade. Deklica z velikimi sanjami se ni sprijaznila z dejstvom, da se doma ni mogoče šolati za klovneso. Čeprav se je najprej vpisala na pomorsko šolo, je čutila, da jo vleče naprej. Po ogledu predstave moskovskega cirkusa v Sloveniji je opazila enega od nastopajočih in ga s pomočjo mame, pesnice Neže Maurer, ki je znala nekaj malega rusko, vprašala, kje je študiral. Ko je izvedela, da res obstaja »šola za klovne«, ni bilo zanjo nobenih ovir več. Spustila se je v boj z birokratskimi mlini in uspela, četudi je bil postopek študija v tujini v dobi brez interneta precej zahtevnejši kot danes, poleg tega ji na jugoslovanski ambasadi v Sovjetski zvezi niso bili pretirano v pomoč, morda niso resno jemali njene želje po študiju na cirkuški akademiji. Več

  • DK, STA

    1. 10. 2020  |  Kultura

    Biografija Radka Poliča: »Teater je tako kompleksen, hujši kot svet sam«

    Pri Založbi Belettrina je izšel biografski roman Rac, ki predstavlja življenjsko zgodbo igralca Radka Poliča - Raca. Knjigo je po intenzivnem druženju z igralcem napisala Petra Pogorevc, v njej je polno anekdot o igralčevem življenju in delu, mrgoli pa tudi zanimivih Poličevih misli v slogu: "Teater je tako kompleksen, hujši kot svet sam." Več

  • Damjana Kolar

    1. 10. 2020  |  Kultura

    Premiera tedna: Naše skladišče

    V Prešernovem gledališču Kranj bodo danes, 1. oktobra ob 19.30 krstno uprizorili socialno dramo Tjaše Mislej Naše skladišče v režiji Mateje Kokol. Skozi humoren in komunikativen dramski slog spremljamo zgodbe štirih žensk, ki so nosilke glavne in še preveč boleče aktualne tematike izkoriščanja ženske delovne sile, katera je zavoljo preživetja primorana žrtvovati svoje zdravje, lepoto, dušo, odnose in družinsko ter družbeno življenje.  Več

  • DK, STA

    28. 9. 2020  |  Kultura

    Zaradi korone odpovedali celotno sezono

    Iz newyorške Metropolitanske opere so sporočili, da zaradi še vedno prisotnega novega koronavirusa odpovedujejo celoten program sezone 2020/21. Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, je opera zaradi pandemije soočena z največjo krizo v dosedanji 137-letni zgodovini, predstav pa ne bodo izvajali vsaj do septembra 2021. Več

  • Damjana Kolar

    28. 9. 2020  |  Kultura

    Tedenski napovednik kulturnih dogodkov

    Priporočamo  premiero avtorske predstave Not Dead Enough / Vestern, ki se poigrava s prenosom filmskega žanra v gledališki prostor, premiero socialne drame Naše skladišče avtorice Tjaše Mislej, letošnje prejemnice Grumove nagrade za najboljše dramsko besedilo, dokumentarec Delphine in Carole, uporni muzi  v režiji Callisto McNulty, razstavo slik Tine Dobrajc z naslovom Prazne so grape, koncert Vlatka Stefanovskega. Več

  • Damjana Kolar

    27. 9. 2020  |  Kultura

    Razstava tedna: Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu

    V Narodni galeriji v Ljubljani bo od 1. oktobra 2020 do 3. januarja 2021 na ogled razstava Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu, na kateri bo razstavljenih več kot petdeset del (slike, kipi, zlatarski izdelki) iz zbirke Rudolfa II. in njegovih naslednikov, ki so delo zgodnjih nizozemskih, flamskih, nemških in italijanskih slikarjev, kot so Lucas Cranach, Hans von Aachen, Hans Holbein, Tizian, Paolo Veronese, Jacopo Tintoretto, Guido Reni, Peter Paul Rubens in drugi. Več

  • Damjana Kolar

    26. 9. 2020  |  Kultura

    Film tedna: Bog obstaja, ime ji je Petrunija

    V Kinodvoru bo 30. septembra ob 20.30 premiera filma Bog obstaja, ime ji je Petrunija v režiji Teone Strugar Mitevske. Film, posnet po resničnem dogodku, ki je pred leti vznemiril malo makedonsko skupnost, je dobitnik nagrade LUX in nagrade Art kino mreže Slovenije. Po projekciji bo sledil pogovor z režiserko po Skypu. Več

  • Uredništvo

    25. 9. 2020  |  Kultura

    Prodajna razstava vodilnih domačih umetnic in umetnikov

    V Pasaži Nebotičnika v Ljubljani bodo danes. 25. septembra ob 20.00 odprli skupinsko prodajno razstavo Dom in svet, ki predstavlja dela 31 vodilnih domačih umetnic in umetnikov vseh generacij. Izhodišče razstave je serija grafik s konca 19. stoletja, ki prikazuje reprodukcije znanih in manj znanih svetovnih umetniških del. V času nastanka je grafična mapa služila kot prenosnik znanja, kot vmesnik med domom in svetom. V letu 2020 so v posamezno grafiko poljubno intervenirali izbrani umetniki, ki se predstavljajo na razstavi. Kuratorja razstave: Hana Ostan Ožbolt in Roman Uranjek. Več

  • Lara Paukovič

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura

    Pokoronska gledališka realnost

    Ko smo se spomladi izkopali iz karantene, so različni gledališki ustvarjalci govorili, kako naj bi bilo videti pokoronsko gledališče. A najbrž si nobeden od njih ni predstavljal težav, s katerimi bo imelo gledališče opraviti v pokoronski stvarnosti. Na to opozarja predstavnica za odnose z javnostmi v Mestnem gledališču ljubljanskem Simona Belle, nič manj pa ni zaskrbljen Jernej Pristov, ki za odnose z javnostmi skrbi v SNG Drama Ljubljana. Več

  • Vanja Pirc

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura

    »Začnite končno delovati kot zaščitnik kulture«

    Janez Janša dobro ve, zakaj je marca, ko je tretjič prevzel vlado, nad kulturnike, ki mu gredo s svojo svobodomiselnostjo v nos – nad te, po njegovem, »parazite«, »prisesane na državne jasli«, ki ustvarjajo »izrojeno umetnost« –, ponovno poslal Vaska Simonitija. Ker je njegov vojščak. Za dosego cilja, politike stranke SDS, je sposoben pohoditi vse – vsa dejstva, opozorila, proteste, tudi največje strokovne avtoritete. To je enkrat, v mandatu prve Janševe vlade (2004–2008), že dokazal, ko se je kot minister ukvarjal skoraj izključno s političnim nastavljanjem direktorjev kulturnih ustanov (SNG Drama Ljubljana, Filmski sklad, Slovenska filharmonija, Slovenska kinoteka ...) in političnimi pritiski na medije (novi zakon o RTV Slovenija, spremenjeni zakon o medijih), kritike, ki so na račun njegovega dela letele od vsepovsod, tudi iz Sveta Evrope, pa je v vsej svoji oholosti preprosto ignoriral. Več

  • Jaša Bužinel

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    Ammar 808: Global Control/Invisible Invasion

    Svetovno priznana ljubljanska založba raznorodnih glasb sveta streže z navdahnjeno izdajo na presečišču tradicije in avantgarde. Drugi album tunizijskega glasbenika, ki je nastal na terenu v indijski zvezni državi Tamil Nadu, prinaša amalgam magrebskih ritmičnih sinkop, aktualnih klubskih trendov, zvokov tradicionalnih indijskih glasbil, psihedeličnih elektronskih zvočnih barv ter glasov lokalnih pevcev in pevk. Elektrificirane afriške poliritmije, ki so jih v zadnjih letih popularizirali Deena Abdelwahed, 3Phaz in varovanci ugandske založbe Nyege Nyege Tapes, se prepletajo z melosom bendov à la Tamikrest in Tinariwen ter Greenwoodovega projekta Junun. Dinamično in samosvoje. Več

  • Borka

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    Etceteral: Ama-gi

    Prvenec dvojca Etceteral – oziroma trojca, če dodamo močno in stalno vizualno komponento –, ki vneto vijuga po presečiščih jazzovskega gruva, postrockovske intenzivnosti in elektronskih raziskovanj in med njimi, potrjuje raznovrstnost in raznoličnost domačih neinstitucionaliziranih (ob)jazzovskih praks. Ama-gi, neprekinjeno brbotanje saksofona, bobnov in sintetizatorjev, najbolj prepriča v delih, ki so jedrnati in kompaktni. V delih, kjer so melodične teme izčiščene in kjer je v ospredju dinamična igra med hudo prepletenimi ritmi in saksofonskimi sunki. Plošček, ki na trenutke v spomin prikliče početje opaznejših britanskih sodobnikov in ki mu edinstvena frenetična napetost popušča v nekaj pretirano razvlečenih delih. Več

  • Gregor Kocijančič

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    AG Cook: Apple

    Britanski producent AG Cook, ki deluje tudi kot šef ekscentrične založbe PC Music, je v samoizolaciji milo rečeno hiperproduktiven. Prejšnji mesec je izdal svoj prvi album, ki na sedmih ploščkih ponuja kar 49 skladb, te dni pa je izšla plošča, ki jo je sam označil za svoj drugi prvenec. Ker je ta izdelek veliko bolj strnjen od predhodnika – na njem je zgolj deset skladb –, bi bilo pričakovati, da bo tudi bolj koherenten, a je prav tako eklektičen, zato je v njem težko prepoznati rdečo nit. Plošča najbolj prepriča, ko AG Cook predstavlja svojevrstno vizijo klubske glasbe jutrišnjega dne, v kateri se izživlja z dih jemajočimi producentskimi veščinami, ko pa zaplava v ironično osladnost baladnega popa, se spotika ob lastne težnje po duhovičenju. Več

  • Borka

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    SAULT: UNTITLED (Rise)

    Četrti album skrivnostnega kolektiva prihaja le tri mesece po tretjem, oba pa zavzemata eksplicitno, a precej nevsakdanjo pozo uporniške muzike iz obdobja družbenih gibanj po umoru Georgea Floyda. UNTITLED (Black is) in UNTITLED (Rise) poslušamo kot dvojni projekt, ki je usklajen in uglašen z gibanjem Black Lives Matter, le da tega nikoli ne skandira na prvo žogo. Kar pa ne pomeni, da sploh ne skandira. Več

  • Bernard Nežmah

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Knjiga

    Erich Fromm: Beg pred svobodo

    Odgovor je šokanten: ko se je moderni človek dokopal do svobode, se je v njej počutil tako osamljenega in obupanega, da se ji je odpovedal in se kot avtomat predal skupnosti in novi vrhovni avtoriteti. Še bolj nadaljevanje, da se to lahko zgodi v katerikoli družbi, tudi v antifašistični. Njegove interpretacije sicer niso preživele, a s svojimi koncepti je vseeno zadel bit potrošniške družbe. Človek misli, čuti in hoče, kar meni, da bi moral misliti, čutiti in hoteti glede na večinsko mnenje. Preprosto: vse poteze so prilagajanje, iz njega skorajda ne pridejo več prvinski vzgibi. Pristnemu razmišljanju zoperstavlja psevdorazmišljanje: pri prvem sam spremenljivke poveže v sklepanje, pri drugem povzema poglede avtoritet, ki jih potem predstavlja kot svoje. Več

  • Matej Bogataj

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Knjiga

    Evelyn Waugh: Ekskluziva

    Ko lokalnega oziroma podeželskega dopisnika pokličejo v centralo, se najprej zgrozi ob ugotovitvi, da ga mislijo poslati v državo na severovzhodu Afrike, saj je prepričan, da je to zaradi njegove nekoliko sporne teze o prezimovanju čopastega ponirka. A ko izve, da mu bodo plačali vozovnico, in to v obe smeri, je preprosto navdušen. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Novi mutanti

    Tole nadaljevanje serije o Možeh X, ki je očitno hotelo sprožiti svojo podserijo, se začne z ognjemetom – vse leti v zrak. Z ljudmi vred. Nekaj zunajzemeljskega ali pa nadzemeljskega je napadlo ameriško staroselsko skupnost. Dani Moonstar (Blu Hunt), staroselska najstnica, se zbudi v podeželskem sanatoriju, kjer ji dr. Dr. Reyes (Alicia Braga) dahne: »Le ti si preživela strašno tragedijo.« Dani se zgrozi. Še bolj se zgrozi, ko ji doktorica pove, da je »mutantka« in da bo morala odkriti svojo »pravo naravo«, a da ni sama. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Grenlandija: Poslednje zatočišče

    Malopridne sile spet napadejo in spet je vse odvisno od Gerarda Butlerja, le da tokrat ne napadejo Bele hiše, temveč Florido, Ameriko in svet. Še huje: globalni apokaliptični napadalec je brezoseben – kot virus. A ni virus, temveč komet. Njegovi »delčki« že gazijo človeštvo. Svet postaja ground zero, pa so rekli, da ga bo komet – pravijo mu Clarke – zgrešil. Jebeš znanost! Toda Butlerja, alias Johna Garrityja, inženirja, ne tajnega agenta, vendarle pokliče Bela hiša – izbran je bil, da ga z ostalimi srečnimi izbranci, z ostalimi »preživelimi«, evakuirajo in pošljejo na varno. Sami dobro veste, kam – prebrali ste naslov. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    The Devil All the Time

    Film The Devil All the Time, ki si ga lahko ogledate na Netflixu, je videti tako, kot da je posnet po virtuoznem romanu Cormaca McCarthyja. Neogotski je – ruralen, zatohel, morbiden, krvav. Dogaja se v petdesetih in šestdesetih letih v dveh apalačijskih vukojebinah, polnih domačijskih, »avtentičnih« moških, ki se imajo za pridigarje. Willarda Russella (Bill Skarsgård) je to, da je v vojni – na Pacifiku – videl, kako so Japonci ameriškega vojaka pribili na križ, prelevilo v fundamentalista, njegov sin Arvin (Tom Holland) podeduje ta mentalni format, v mesto pride nov pridigar (Robert Pattinson), ultimativni šarlatan, še ekstremnejše »pridige« prakticira Roy Laferty (Harry Melling), sel »božjega gneva«, serijska morilca (Riley Keough & Jason Clarke), ki prežita na štoparje in druge »turiste«, pa sta prav tako neke vrste Božja sla. Vsi prežijo na grešnike in grešnice. Vsi so v večnem boju s Hudičem. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Mladi Ahmed

    »Pravi musliman se ne rokuje z žensko,« pravi Ahmed (Idir Ben Addi), »pravi musliman« iz malega belgijskega mesta. Sestri teži, ker se oblači po zahodno, prijateljem, ker navijajo sekularno glasbo, materi pa, ker pije alkohol. Star je šele 13 let, a pravi, da ni otrok. Šola ga ne zanima, doma hoče govoriti arabsko, ne bere stripov, temveč Koran. Ahmed je v puberteti, razvojni fazi, v kateri otroci mutirajo – nekaterim mutira glas, njemu mutira ideologija. Brata Dardenne, ki sta posnela Mladega Ahmeda (in še prej Otroka, Sina in Rosetto), diskretno – hladno, naturalistično – opazujeta, kako se Ahmed radikalizira, kako se torej spreminja v islamskega fundamentalista, paranoidnega džihadista, malega mučenika (in antisemita), ki je svojo vero voljan podpreti z nasiljem. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Milost

    »Ostala je le še revščina,« dahne Yakoub Daoud (Roschdy Zem), šef policije v Roubaixu, socialno razdejanem in posušenem francoskem mestu na belgijski meji, »najrevnejšem francoskem mestu« – 45 odstotkov prebivalcev živi pod pragom revščine. Ogromno je brezposelnih. Ljudje bežijo. Tudi Daoudova družina se je raje vrnila v Alžirijo, kjer je bolje kot tu. V Roubaixu, rojstnem kraju Arnauda Desplechina, mestu duhov, nekoč cvetočem industrijskem mestu, ki so ga neoliberalne politike, globalizacija ter selitev tekstilnih tovarn in delovnih mest na Kitajsko prelevile v distopično puščavo, ni več mogoče živeti. Kjer je bilo nekoč življenje, je zdaj smrt. Daoud – stoičen, hladnokrven, zenovsko razumevajoč, sočuten – to še najbolje ve: kriminal je že davno preglasil ekonomijo, zato je na policijski postaji živahno. Več

  • Lara Paukovič

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura

    Boj še ni končan

    Marica Nadlišek Bartol, urednica, pisateljica in publicistka, je bila ena redkih žensk, ki so si na prelomu 19. in 20. stoletja kupile kolo in se začele učiti kolesarjenja. Dolgo je namreč veljalo, da kolo ženskam škodi, namenjeno je bilo izključno moški zabavi. Leta 1898 se je v časopisu Slovenski narod pojavil podlistek Ali naj dame kolesarijo?, njegov avtor je bil »Antikolesarjevič«, kakor se je podpisal pesnik Anton Aškerc. »Gosposka ženska je na kolesu živa karikatura svojega spola, prava ironija ženske gracije,« je pisal Aškerc, ki mu ženske na biciklu niso bile niti najmanj pogodu. »Pomislite, gospodična, kako malo se prilega kolesarjenju Vaša ženska – obleka! – Kakor na konju, tako utegne biti tudi na kolesu moški še lep, utegne nam popolnoma ugajati v estetičnem oziru, ako sedi pravilno in se zna voziti, oziroma jahati. Ženska nepraktična, svobodno gibanje nog ovirajoča obleka pa že na konju ni več lepa. Ženska nam že na konju ne ugaja več, še manj pa na kolesu! Ko Vam krilo takisto visi na obeh straneh kolesa in vihra v vetru, ko se Vam stresajo in trepečejo tisti široki rokavi – ali mislite, da je to estetično lepo?« je še spraševal. Odgovore žensk, da bodo na kolesu nosile moške obleke, pa je odpravil z besedami: »Mislim, da bi v marsikaterem oziru niti dobro ne bilo, če pade v obleki razlika med obema spoloma. Kontrast med moškim in žensko je tako velik, da že sam od sebe zahteva, da se ta razlika tudi na zunaj v obleki markira!« Več

  • Izak Košir

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Dogodki

    Arjan Pregl: Otroške slike, Galerija Tobačna, Ljubljana

    V četrtek, dan pred izidom Mladine, se je odprla razstava slikarja Arjana Pregla, kjer so na ogled njegova najnovejša dela. Slednja so prikaz načrtno osredotočenega in zavestnega odklona od realnega v imaginarno, od sedanjosti v tisto preteklost, ko je bila umetnikova želja po ustvarjalnem izražanju neločljiv del odraščanja in s tem povezana z instinktivnim zarisom. Pobeg v otroštvo in brskanje po otroških risbah sta umetnikov način iskanja odgovorov na žgoča vprašanja lastne eksistence in odnosa do družbe, tovrstne introspekcije pa so konstitutivni del umetniškega razvoja. Preglova slikarska praksa je sicer precej povezana z njegovimi mnogoterimi aktivnostmi v kulturnem in širšem družbenem miljeju. Več

  • Stanka Prodnik

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  TV

    Ja, brez medijev bi bili ljudje še bolj zmedeni

    V preteklem tednu smo zabeležili poziv prve covid strokovnjakinje vlade, Bojane Beović, da je v boju zelo pomembna vloga medijev. Lahko se le strinjamo z njo, a morda bi bilo dobro, da to razloži svojemu prijatelju in dolgoletnemu strankarskemu tovarišu Janezu Janši, ki medije ves čas napada in jih poskuša uničiti, samo zato, ker nepristransko opravljajo svoje delo. Ali pa tudi ne – ker pač ne bi zaleglo. Več

  • Saša Eržen

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Hudo

    Nenamerna poezija

    Gnoj je zlato, je uvidel naš modri pesnik že pred slabim stoletjem. Zato je Rob Sears, nebodigale n, pohopsal dele go voro v in inte rvjujev ter tvite ameriškega predsednika in iz njih ustvaril zbirko pesmi, ki jih je izdal pod naslovom Čudovita poezija Donalda Trumpa, v izvirniku The beautiful poetry of Donald Trump. Gre kakopak za neavtorizirano knjigo, ki je prvič izšla pred tremi leti, lani pa tudi v razširjeni verziji z ducatom novih pesmi. Sears, ki živi in dela v Londonu, se je prebil skozi Trumpov tridesetletni mentalni opus, skozi nebroj izjav, govorov, intervjujev in tvitov ter umotvore zložil v poeme in haikuje, sicer pa vanje ni posegal; vsak od upesnjenih citatov je opremljen s podatkom o izvoru. Melanije ne najdemo v nobeni od pesmi, se pa Trump v njih na veliko važi in samopoveličuje. Ti ljudje so luzerji, Sem najmanj rasistična oseba, kar jih je, Rad berem, Dobri geni, Jaz sem najboljši, Morali se jih bomo znebiti je le nekaj izbranih naslovov. Trumpizmov za morebitno novo zbirko ne zmanjka, kot tudi ne besednega gnoja, ki ga proizvaja tviter logoreja v domačih političnih logih in bi ga bilo koristneje uporabiti kot material za lucidne umetniške stvaritve. Več