• Staš Zgonik

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura

    Pregled leta: Ni super, ni grozno

    Nadaljevanka v šestih delih je na naše zaslone prišla v obdobju, ko je za resno razpravo o jedrski energiji dejansko skrajni čas. V obdobju, ko se bo moralo človeštvo resno vprašati, ali bo še naprej tako zadržano pri izrabi najmogočnejšega nizkoogljičnega vira energije, ki ima trenutno edini realističen potencial za odpravo odvisnosti od fosilnih goriv. Več

  • Bernard Nežmah

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Knjiga

    Jože Možina: Slovenski razkol

    Tekst, ki dokazuje, da je državljansko vojno sprožila komunistična partija. Zaradi takega stavka v pismu Cirila Žebota je bila Mladina zaplenjena poleti 1987, tri desetletja kasneje pa je prvi natis knjige razprodan že po prvem tednu. Možina je v razširjenem doktoratu prinesel geografsko sliko partizanskih napadov in pobojev od Šentjošta, Rovt, Vidovske in Bloške planote, Loškega Potoka, Begunj, Loške doline, Velikih Lašč in Dobrepoljske ter Struške doline. Pred tem pa pregled več deset atentatov VOS na ljubljanske civiliste. Avtor je poleg odkritega arhiva Stražarjev, študija virov in že izdane literature o času vojne gradil na ustni zgodovini ter iz pričevanj protikomunističnih akterjev orisal drugo, zatajeno stran preteklosti. Pri tem pa nakazal tudi strategijo italijanske vojske, ki je bila kdaj le streljaj od vasi, ki so jo napadali partizani, a se je pojavila šele po spopadu, potem pa izvedla represalije nad preživelim prebivalstvom. Več

  • Matej Bogataj

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Knjiga

    Viktor Pelevin: Rumena puščica

    Pelevin je menda pri nas najbolj prevajan sodobni ruski avtor, kar ni čudno, saj nagovarja različno bralno publiko, na primer mladino, ki jo s sfejkano zgodbo o ruskem vesoljskem programu opozarja, da je itak vse nateg (Amon Ra). Spet drugič imamo v roman nanizane budistične zgledne zgodbice o izstopu iz jazovstva, podložene s stripovskimi junaki iz časov oktobra (Čapajev in Praznota), potem se loti volkodlakov in (taoističnih) lisic, ki na repu prinesejo iluzijo o obstoju (Četrta knjiga volkodlaka) ali pa nam na primeru govnačev, svetih živalic, ki valijo svoj plen in ga imenujejo Jas, pojasnjuje, da v svojem ravnanju nismo kaj več od mravelj, skarabejev in kar je še podobne mrgolazni in laznine, vse pa cepljeno na tradicijo ruske basni (Iz življenja žuželk). Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Film

    Pat in Mat: Zimske radosti

    V letošnji ponudbi slovenskih kinematografov se je – vsaj ob koncu leta – zgodilo nekaj presenetljivega: božičnih filmov skoraj ni bilo. Videli smo le Črni božič, feministični reboot Clarkovega kultnega slasherja, in Last Christmas, nedomiselno ekranizacijo istoimenskega štikla dua Wham!. Dodajte še češko stop-motion animacijo Zimske radosti, ki tretjič združi Pata in Mata, simpatična “sama svoja mojstra”, tokrat – ob snežaku, igluju, savni ipd. – zasedena tudi s pakiranjem božične jelke, daril in ognjemeta, toda na svoj tatijevsko neroden, optimističen, inovativen, nem, neutruden, socialističen način. Pat in Mat izgledata kot ultimativna socialista, kar je ironično, če pomislite, da sta bila v času češkoslovaškega socializma strogo prepovedana – ker nista kazala dovolj socialistične zavesti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Film

    Široko zaprte oči

    Vsi so pričakovali, da bo Stanley Kubrick s Široko zaprtimi očmi za erotiko naredil to, kar je z Odisejo v vesolju naredil za sci-fi, še toliko bolj, ker je Nicole Kidman razkrila, da so nekateri erotični prizori “skoraj pornografski” in da za “kakega drugega režiserja ne bi šla tako daleč.” Pričakovali so, da bo Kubrick zrušil tabuje. Da bo posnel milenijsko verzijo Zadnjega tanga v Parizu. Da se bosta Tom Cruise in Nicole Kidman – alias zakonca Harford, Bill in Alice – dajala dol. Da bosta šla do konca. Zakaj so vsi računali na rušenje seksualnih tabujev, ni jasno. Kateri tabu pa pri seksu v vseh teh letih in v vseh teh filmih še ni bil zrušen? Je mogoče pri seksu sploh še kaj zrušiti? Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Film

    One so bombe

    Leta 2016, ko je gibanje #MeToo “čistilo” Hollywood, se je izkazalo, da Fox News ne slovi le kot trdnjava desničarskega, patriotskega, etnonacionalističnega populizma, temveč tudi kot bordel, saj so številne ženske, zaposlene pri Foxu, z voditeljicama Megyn Kelly (Charlize Theron) in Gretchen Carlson (Nicole Kidman) vred, sklenile, da bodo Foxovega direktorja Rogerja Ailesa (John Lithgow) in druge Foxove vladarje tožile zaradi spolnega nadlegovanja in izsiljevanja, kar je bilo “šokantno”, “tvegano” in “junaško”, toda filma One so bombe to, da so te ženske zelo dolgo same oportunistično prikrivale spolno nasilje, da so ves čas pristajale na Foxov “prozorni” format (obvezni dekolteji, minice, gole noge, petke, dolgi lasje) in da so dolgo same “oralno” razširjale umazano, toksično, svinjsko patriarhalno-seksistično-rasistično ideologijo, ne zanima. Kul, da so tožile prasce, a tudi njih bi lahko kdo tožil. Žrtev njihovega “foxovskega” nadlegovanja je bilo veliko. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Film

    Vojna zvezd: Vzpon Skywalkerja

    Spet hoče nekdo – tokrat Kylo Ren (Adam Driver) in sile Prvega reda – zavladati “galaksiji daleč, daleč stran”, spet se vrne Vladar (Palpatine!), spet je izstreljena krogla proti zadnjemu Jediju (no, Jedijevki), republiki spet grozi uničenje, “temna stran Sile” spet zapeljuje, spet so potrebna žrtvovanja, vstaje in upanje. Vzpon Skywalkerja, deveti in “sklepni” del sage o Vojni zvezd, je tipični sodobni blockbuster, obseden in zasičen sam s seboj in svojo popkulturno pomembnostjo. Prvič, hiperaktiven je, ekscesen in nagneten, toda na nenapet, nametan, nagačen in genialno dolgočasen način. Številne reči se zgodijo le zato, da se zgodijo – brez repa in glave. A tudi novi liki, novi planeti in nove digresije so le non sequiturji, ki se izgovarjajo na hyperspace. Drugič, zgodi se veliko, a nič novega ali originalnega – film se prav manično trudi, da bi nas “presenečal” z znanim in domačnim (mečevanje! vaderjevsko sopihanje! tajni planeti!). Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Film

    »Slišal sem, da pleskaš hiše«

    Martin Scorsese je leta 1990 posnel Dobre fante, film o vzponu in propadu gangsterske tolpe. Pet let kasneje je posnel Kazino, film o vzponu in propadu gangsterske tolpe. Zdelo se je, kot da skuša kanalizirati dobre, stare, perverzne gangsterske klasike iz tridesetih let prejšnjega stoletja, Malega Cezarja, Državnega sovražnika in Moža z brazgotino, ki so popisovali vzpone in propade karizmatičnih gangsterjev in v katerih so morali gangsterji na koncu umreti, saj filmi niso smeli ustvarjati vtisa, da se zločin izplača. Več

  • Izak Košir

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Dogodki

    Go Go Bar: Novoletno balansiranje, Gala hala, Metelkova

    Tudi na Metelkovi bo nedvomno pestro na vseh prizoriščih, največjo zabavo pa bo že tradicionalno priredil največji tamkajšnji klub Gala hala, kjer bodo letos vrteli plesne alter hite, in kot so zapisali organizatorji, »tiste malo starejše in tiste malo novejše«, ter dodali, da lahko pričakujete glasbo v slogu naslednjih izvajalcev: The Chemical Brothers, Prodigy, Brooke Candy, Beastie Boys, Crystal Castles, Fatboy Slim, Boy Harsher, Acid Arab, Nicki Minaj, The White Stripes, The Hives, Electric Six, Sestre, Kasabian, Repetitor, Panjabi MC in »vse ostalo, kar spada zraven«. Več

  • Izak Košir

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Dogodki

    Nou let v Božidarju!, Božidar

    Ker se je lanska formula izkazala za nadvse primerno, so se organizatorji v Božidarju tudi letos odločili začrtati podoben silvestrski dogodek, ki so ga na kratko opisali z naslednjimi besedami: dvorana-bar, temačno-toplo, techno-house, electro-disco, wave-funk, udarno-melodično, koračnice-roke v zrak. Za mešalno mizo bo na najdaljšo noč v letu nastopilo kup utečenih (domačih in tujih) strojevodij Božidarjevih plesišč, ki bodo zapolnili več plesišč, med njimi bodo tudi Borka, Lavka, Le Berg, Brassfoot, Borut Cvajner in Stasa, za vizualije pa bo skrbel VJ Alessandro di Giampietro. Več

  • Izak Košir

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Dogodki

    K4 2020, Klub K4

    Na najdaljšo noč bo v Sloveniji že tradicionalno največ izbire v prestolnici, tudi kar se tiče klubskega dogajanja – če se ne želite gnesti na prostem v mestnem središču, kjer ponujajo bolj in manj zanimive godbe ob bolj ali manj dišeči hrani. Tako denimo v najglasnejši ljubljanski kleti, Štirki, na novoletni večer, ki se bo podaljšal vse do 6. ure zjutraj, obljubljajo »sočen house« in »proper techno«. Klubski dogodek K4 2020 bo poskrbel za pester izbor didžejev, ki bodo sukali ritme na malem in na velikem flooru, na prvem bodo z vami Lara b2b Nitz, Nulla b2b Dvidevat in Softskinson, na drugem pa Utti (Synaptic crew), Splinterhouse (Synaptic crew) in Simm. (Just us). Za vizualije bo skrbel 5237. Več

  • Stanka Prodnik

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura  |  TV

    Alpska črnina

    Če se včasih zdi, da na TV Slovenija posnamejo kakšno nadaljevanko bolj zato, da izpolnijo kvoto, in ne toliko za gledalce, pa pri Jezeru, novi kriminalki v šestih delih, tega nacionalki še zdaleč ni mogoče očitati. Več

  • Saša Eržen

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Hudo

    Krompirjeva čestitka

    Karkoli imate povedati, povejte to s krompirjem. Letos ste že prepozni, a v prihodnje lahko namesto na papirju čestitke ali voščila pošljete napisana na krompirjevem gomolju. Pri tem morate biti ekonomični, saj sporočilo ne sme presegati 130 znakov in ga na krompir napišejo ročno. Namesto tega ali poleg tega lahko na gomolj natisnejo tudi fotografijo vašega obraza, fotografijo obraza vašega ljubljenčka ali fotografijo s počitnic. Američana Riad Bekhit in Alex Craig sta svojo poslovno zamisel pred tremi leti predstavila v resničnostni oddaji Shark tank, dobila želeno finančno injekcijo in njuna storitev, imenovana potato parcel oziroma krompirjeva pošiljka, je zacvetela. Ponujata jo tudi v Evropi, tako da lahko krompirjevo čestitko za slabih dvajset evrov s poštnino vred pošljete komurkoli v Slovenijo. Pošiljatelj lahko ostane anonimen ali ne, zavrnejo pa sporočila, ki so žaljiva ali bi lahko naslovnika prestrašila. Zaradi napisa, ki vsebuje črnilo, ter bakterij, ki bi lahko med potjo prišle na gomolj, odsvetujejo predelavo krompirjevih čestitk v hrano. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Ulice

    Urška

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Portret

    Anja Novak, igralka

    Že v času šolanja na gimnaziji Poljane v Ljubljani je Anja Novak (1991), letos nagrajena z Borštnikovo nagrado za najboljšo mlado igralko, opozarjala nase in slutiti je bilo, da se bo njena pot odvijala v umetniško smer – oboževala je francoščino in slovenščino, pisala poezijo, bila aktivna članica šolske gledališke skupine. Za igralko, ki je kot otrok z mlajšim bratom uprizarjala tisoč in eno različico improvizirane igre z naslovom Marta, kasneje pa se udejstvovala v kulturnem društvu v domačih Kresnicah, je bil vstop v okolje, naklonjeno umetniškemu izrazu, ključen. »Poljane so bile tisti zadnji impulz, da sem si rekla – to želim početi v življenju. Vsako leto sem se vrgla v neko predstavo in v tistem obdobju hodila v šolo skoraj samo zaradi popoldanskih ur, ko smo vadili.« Iz tako imenovanega poljanskega gledališkega kroga je – četudi ne spadajo vsi v isto generacijo – izšlo veliko ljudi, ki danes pomembno sooblikujejo slovensko gledališko krajino: Juš Zidar, Maša Pelko, Tina Potočnik Vrhovnik, Benjamin Krnetić in drugi. »Vsi smo delali za isto stvar, v katero smo verjeli – in če se ne bi znašli skupaj, se morda pozneje ne bi odločili za te korake.« Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura

    Tadej Golob: »Čas je, da bi Vodebu rekli: glej, tule imaš evro petdeset, pojdi na kavo in daj mir«

    Za dobro jutro gleda košarkarske akrobacije Luke Dončića, ob dopoldanski kavi načrtuje popoldanski plezalni podvig, na Šmarno goro se z družino odpravi tudi v snegu in v malo več kot pol leta kakor za šalo »naštanca« 600 tisoč znakov. Tadej Golob (1967) je trenutno najbrž naš najproduktivnejši pisec – s trilogijo Jezero, ki je pravkar postala TV-serija, je spet populariziral slovensko kriminalko, vmes pa mimogrede napisal kar nekaj biografij znanih osebnosti (mdr. Milena Zupančič, Peter Čeferin in Alenka Bratušek). Še preden je skočil v žanrske vode, je izkusil tudi, kako je biti cenjen pisec resne literature, saj je za prvi roman Svinjske nogice leta 2010 dobil kresnika. Ob tem je bil dolga leta novinar in kolumnist, najbolj znan po Playboyevih intervjujih. Več

  • Damjana Kolar

    27. 12. 2019  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V K4 bodo na večeru afro-housa nastopili Hyenah, Urban Pfeifer, Paolo Barbato in Stanny Abram, na Gospodarskem razstavišču na Butik Winter Showcase festivalu Anthea, TC80, Eliaz in Kosta, v Božidarju pa Miq in Lavka. Več

  • IK, STA

    24. 12. 2019  |  Kultura

    Naveličani tipičnih božičnih pesmi? To so alternative!

    Bralci britanskega časnika The Observer so v poplavi zimzelenih božičnih popevk ustvarili alternativno lestvico, na kateri s Christmas Lullaby kraljuje Shane MacGowan. Glasbenik v skladbi prizna, da je zgolj "pijana zguba", pred njegovim sinom pa je prihodnost. Med 25 izpostavljenimi skladbami so tudi pesmi Kate Bush, Jamesa Browna in Toma Waitsa. Več

  • Damjana Kolar

    24. 12. 2019  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    Tokrat priporočamo festival Moonleejada 2019, na katerem bodo nastopile skupine Bernays Propaganda, Borghesia in Žen, 20. zimski mednarodni festival uličnega gledališča Ana Mraz, gostovanje vodilne skupine sodobnega cirkusa Cirque Éloize, ki že 25 let cirkuško umetnost spaja z drugimi umetniškimi zvrstmi in tehnologijo, tradicionalni prednovoletni koncert skupine Bossa de Novo, ki bo predstavila novi album Twist. Več

  • Damjana Kolar

    21. 12. 2019  |  Kultura

    Psihoseksualno popotovanje

    V ljubljanskem Kinodvoru bodo 22. in 31. decembra predvajali film Široko zaprte oči v režiji Stanleyja Kubricka, ki letos praznuje dvajseto obletnico. Zadnji Kubrickov film, ki je nastal po Sanjski noveli Arthurja Schnitzlerja, je vznemirljivo psihoseksualno popotovanje s (tedanjima zakoncema) Tomom Cruisom in Nicole Kidman v glavnih vlogah. Predfilm: Nikoli le sanje: Stanley Kubrick in Široko zaprte oči. Več

  • Lara Paukovič

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura

    Čemu se odpoveš, če se odpoveš duši?

    »Ko bi jaz postal bogat, bi si kupil ananas, lepo malo deklico in star grad nad jezerom, pa bi mi bilo lepo,« v moraliteti Žabe poje Lazar, dramski lik Gregorja Strniše, revež, ki za bogastvo, ki si ga tako srčno želi, sklene pakt s hudičem – podobno kot Faust. Da bi imel »usta zmeraj polna ruma, trebuh zmeraj sit klobas, v naročju zmeraj mlado punco«, hudič seveda zahteva njegovo dušo. Več

  • Bernard Nežmah

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Knjiga

    Plutarh: Sreča in politika

    V času Aleksandra Velikega seveda niso pisali tekstov, ki bi zmage največjega vojskovodje pripisovali srečnim naključjem. A vladavina rimskih cesarjev Cezarja in Avgusta je prinesla problem: kako pokazati, da sta zdaj ona največja imperatorja, ko pa ju je geografija Aleksandrovih osvajanj demantirala? Tako so se začeli pojavljati članki (Seneka, Livij, Lukan), ki so njegove uspehe pripisali sreči. Grk Plutarh (46–120 n. št.) se jim je v polemičnih razpravah postavil po robu s konceptoma vrlina vs sreča, s katerima je izmeril življenjske poti velikih figur zgodovine. Več

  • Matej Bogataj

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Knjiga

    Andraž Rožman: Trije spomini: med Hajfo, Alepom in Ljubljano

    Na Tromostovju, v simbolnem popku dežele, je novinar Rožman, ko se je z dijaki službeno pogovarjal o beguncih, srečal pesnika in založnika, palestinskega begunca druge generacije, pod Asadom versko obrobnega, zato drugorazrednega sirskega državljana Mohamada Al Munema. V času pogovorov in druženja v Ljubljani, ki so trajali dve leti in pol, je bil Al Munem kandidat za pridobitev azila. Med druženjem sta se postopno odkrivala in nastala je knjiga, v kateri begunski mentor razlaga razmere na terenu in razloge za migracijo. Pri tem odkrivamo pasti selitev, dobimo uvid v odnos in postopke birokracije in organov zavračanja ob balkanski begunski poti, usmerjane od zgoraj, ter izvemo za vrsto opustitev dejanj pristojnih in včasih njihovo trdovratno vztrajanje pri črki zakonov, ne njihovem duhu. Več

  • Borka

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Plošča

    Kaytranada: Bubba

    Kaytranada, kanadski wunderkind sladkanih plesnih domislic na presečišču novega soula, housa in hiphopa, je leta 2016 s prvencem 99.9% pokazal, da ni le eden prepričljivejših remikserjev našega časa, ampak tudi zrel producent, ki zna producirati vokalist(k)e. Drugi album je napovedljivo nadaljevanje: še bolj vokalen in še bolj zasukan proti radijski sredini. Predvsem pa je Bubba precej bolj slogovno enoten, brzdan, mlačno mehek, v leru nežnega bolj zibanja kot plesanja, s posnetki, pri katerih je po nekaj sekundah poslušanja jasno, kako se bodo odvrteli do konca. V sodelovanju s Kali Uchis, Pharrellom, Mickom Jenkinsom, Estelle, Tinashe ... so presenečenja redka in Kaytranadovi ritmi navadno poravnani. Več

  • Goran Kompoš

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Plošča

    Insan: Insan & grupa Ljudi

    Na seznamih stvari, ki so bile v Jugoslaviji boljše, kot so zdaj, je po navadi pri vrhu glasba. Sodeč po prvencu ljubljanskega kolektiva Insan, ki zveni kot novovalovska klasika pod producentsko taktirko naslednika Martina Hannetta, je »zlato obdobje« jugoslovanskega rocka in popa tudi soundtrack mokrih sanj njegovih članov. Toda v njihovih artističnih, bohemskih, himničnih, šlagerskih in pankovskih skladbah ne gre le za nostalgijo po »dobrih starih časih«. Eksistencialne in čustvene stiske mladih so danes pač enake, kot so bile konec osemdesetih let, ko so jih upesnili v popolni glasbeni senzibilnosti. Insan jih je zdaj »le« mojstrsko preoblekel v privlačen sodoben dizajn z najbolj seksi basovskimi linijami po Koji. Več

  • Gregor Kocijančič

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Plošča

    Harry Styles: Fine Line

    Harry Styles je že s prvencem dokazal, da je njegova solistična glasbena kariera daleč najobetavnejša od karier vseh članov najstniške zasedbe One Direction, ki jo je zapustil leta 2016. A roko na srce, to še zdaleč ne pomeni, da ustvarja presežke. Že pri prvi plošči naj bi se iz osladnega pop romantika preobrazil v starošolsko soft-rock zvezdo, a to je storil zgolj na površju. Zdaj naj bi se še bolj oddaljil od sodobnega pop zvoka in se prepustil vintidž vplivom svojih idolov, kot so denimo David Bowie, Abba in Queen. Plošča Fine Line zato v teoriji precej obeta, a nas v praksi razen redkih posrečenih trenutkov pusti na cedilu: ne glede na to, s kolikšno zagnanostjo Styles beži pred preteklostjo, mu nikakor ne uspe stopiti iz čevljev člana boy-banda. Več

  • Borka

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Plošča

    Beton Ltd.: Mahlzeit

    Beton Ltd. je domači multipraktični odrski kolektiv, ki je zrasel na temeljih fizičnega teatra Betontanca in katerega začetke lahko (deloma) prepoznamo tudi v delu skupine Via Negativa. Trojec Katarine Stegnar, Primoža Bezjaka in Branka Jordana pri družbenem komentarju oziroma kritiki obkrožajoče ga sodobnosti pogosto izhaja iz ironično-humornih nastavkov, predvsem pa jo podaja v obliki šova. Pravega šova pa ni brez muzike. Najnovejša akcija, predstava ali performans tako obrača osišče in postavlja v središče prav glasbo. Žaromet usmerja na sestavino, ki je pogosto manj osvetljena. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Miha Fras

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Dogodki

    Radikalno svoboden

    Damir Avdić, rokovski pridigar, ki s kitaro, tremi mikrofoni, marshallom in dolgim kitarskim kablom pripoveduje ljubezenske zgodbe, četudi se te sprevračajo v ostro kritiko aktualnega političnega trenutka, ki je morda satirična, nikoli pa malodušna in zaznamovana z brezizhodnostjo, je pred mesecem izdal nov album, poimenovan Radikalno šik. Ker takšen Avdić res je, je radikalno šik. Tako se kaže tudi na tabloidno-viralni naslovnici nove plošče, ki jo je oblikoval Ajdin Bašić, fotografiral pa Jože Suhadolnik. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    Jumanji: Naslednja stopnja

    Najstnike spet – tako kot v Jumanjiju (2017), rimejku onega Jumanjija (1995), ki ga je pred leti pilotiral Robin Williams – potegne v “magično” videoigro, v kateri dobijo atraktivne avatarje, a tokrat tja noter ne potegne le njih, temveč tudi veterana Dannyja DeVita in Dannyja Gloverja, ki prav tako dobita atraktivna, presenetljiva, kontraintuitivna avatarja: prvega v vzporednem, virtualnem svetu, polnem džungelsko-puščavskih pustolovščin v večno “eksotičnem” tretjem svetu (viseči most iz Indiane Jonesa in templja smrti predvidljivo mutira v množico visečih mostov, akrobatskih, a niti malo cliffhangerskih), impersonira Dwayne Johnson, drugega pa Kevin Hart. V tem “eksotičnem” svetu je dovoljeno vse – tu belci postajajo črnci, črnci belci (Fridgea, ki ga igra Ser’Darius Blain, impersonira Jack Black), moški ženske (Spencerja, ki ga igra Alex Wolff, impersonira Awkwafina, v njenem telesu pa potem konča še Danny DeVito!). Spolna identiteta je fluidna – rasna tudi. Tu, v “eksotičnem” svetu, je vse mogoče. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    Resnica

    Hirokazu Kore-eda, japonski auteur, ki je vse svoje prejšnje filme posnel na Japonskem (Tatiči, Nihče ne ve, Kakršen oče, takšen sin, Sestrica, Po nevihti, Tretji umor itd.), je Resnico posnel v Franciji – in uspel. Hočem reči: uspelo mu je posneti popolni francoski film. Ne, to ni film, ob katerem bi vzkliknili, ‘ah, tipični Kore-edov film!’, temveč film, ob katerem vzdihnete, ‘oh, tipični francoski film!’. V dobrem in zlu. Catherine Deneuve in Juliette Binoche igrata mater in hčer, zato pričakujte emocionalni prestiž, grenkosladko comédie dramatique, malo nočno glasbo in gladke, sočne, bujne, burne, tekoče, ne pretirano kontroverzne duele, še toliko bolj, ker Deneuve igra slovito, mitomansko, brezhibno samoobvladano filmsko zvezdnico (samo sebe!), ki je pravkar objavila avtobiografijo (Resnica), v kateri pri triinsedemdesetih laže, kot Trump teče, in ki svoji hčerki, scenaristki, poročeni z ozdravljenim, ne ravno uspešnim ameriškim TV-igralcem (Ethan Hawke), še vedno ne pusti dihati. Več