• Andrej Rozman - Roza

    29. 12. 2021  |  Kultura

    V demokraciji ni avtoriteta bog, ampak strpen in argumentiran dialog

     ***

  • Damjana Kolar

    29. 12. 2021  |  Kultura

    Gledališka ponudba na silvestrovo

    Ljubljana

  • DK, STA

    26. 12. 2021  |  Kultura

    Ko cveti kriminal, morala pa hira

    V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) bodo 27. decembra ob 19.30 premierno uprizorili predstavo Pojedina pri Trimalhionu, ki so jo po motivih odlomka iz Petronijevega romana Satirikon pripravili srbski ustvarjalci z režiserko Bojano Lazić. Komedija oziroma satira opazuje male ljudi znotraj njihovih predstavnikov na vrhu piramide.

  • Uredništvo

    26. 12. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #97

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Neže Maurer iz zbirke Vsi moji dnevi so sobote.

  • Damjana Kolar

    25. 12. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Erotikon 

    V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo 29. decembra ob 19.30 projekcija nemega filma Erotikon (1929) v režiji Gustava Machatýja z glasbeno spremljavo v živo. Erotikon je pionirsko delo filmske erotike, ki utripa s čutnostjo in dekadenco dvajsetih let prejšnjega stoletja. Ita Rina, rojena kot Ida Kravanja leta 1907 v Divači, se je z vlogo v tem filmu zapisala med filmske zvezde svetovnega slovesa, češki režiser Gustav Machatý pa med velikane nemega filma.

  • Gregor Kocijančič

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Plošča

    dltzk: Frailty

    Mladi ameriški producent in vokalist dltzk si hvalospeve zasluži že zgolj zaradi radikalnega rušenja žanrskih konvencij. V slabi uri plošče Frailty se dotakne toliko različnih estetik, da jo je slogovno skoraj nemogoče opredeliti: predvsem krmari med indietronico, glitchpopom in hyperpopom, tukaj pa so tudi elementi starošolske emo glasbe, noise popa, digicora in še marsičesa. S tem ko nonšalantno ruši žanrske okvirje, sicer pogosto preizkuša tudi meje poslušljivega – in nemalokrat celo meje dobrega okusa –, a pod debelo fasado hyperpopovske nasičenosti in tinejdžersko-punkovske igrivosti pretanjeno pronica njegov nesporni songwriterski talent. Ta sicer postane najočitnejši v spokojnejših trenutkih albuma, ki pa jih, žal, ni prav veliko.

  • Jaša Bužinel

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Plošča

    Različni izvajalci: Compilation Vol. I

    Pandemija je klubsko kulturo stisnila za vrat in jo komaj pustila dihati, a zaprtje je obenem pozitivno vplivalo na avtohtono elektronsko produkcijo. Producenti so več časa posvetili ustvarjanju in izšlo je kar nekaj omembe vrednih EP-jev, albumov in kompilacij. Zadnja v vrsti je zbirka desetih komadov domačih techno zastavonoš različnih generacij v režiji novoustanovljene založbe in serialke DE/FRAGMENT. Kompilacija, ki prinaša različne odtenke aktualnega techno izrazja, od bolj mišičastih in glomaznih do bolj mističnih in obrednih odvodov, je idejno sveža, slogovno razgibana in brez vsakršnih filerjev. Oprijemljiv dokaz, da je slovenski techno verjetno v najboljši formi od konca devetdesetih let.

  • Borka

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Plošča

    Nils Frahm: Old Friends New Friends

    Novi album Nilsa Frahma se začne s posvetilom Johnu Cageu. Skoraj predvidljivo – glede na to, da je zadnji »pravi« avantgardist glasbe in zvoka ključno vplival na smeri, v katere vodijo tirnice razvoja sloga tega nemškega pianista in klaviaturista. Še več, na plošči Old Friends New Friends demonstrira čisti minimalizem (počasno razvijajočih se klavirskih skladb). Od Cagea pa se razlikuje v tem, da je precej manj drzen in tudi bolj ortodoksen. Zbirka dvanajstletnega kupčkanja samostojnih posnetkov je milozvočje nežno skladnih harmonij in melodij, ki ne skrivajo okolja, v katerem odzvanjajo – zvoka samih tipk in pedalov, škripanja in šumov. Tiho bližnje srečanje z Nilsom.

  • Gregor Kocijančič

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Plošča

    Mach-Hommy: Balens Cho (Hot Candles)

    Mach-Hommy, ameriški raper haitijskega rodu, je eden najbolj enigmatičnih ustvarjalcev na polju abstraktnega hiphopa. Vztrajno skriva svojo identiteto – od pravega imena do podatkov o starosti –, obraz zakriva z ruto, okrašeno s haitijskim grbom, odklanja intervjuje in se otepa prisotnosti na družabnih omrežjih. Čeprav je v zadnjem desetletju izdal že več kot ducat albumov in mikstejpov, se trudi, da njegovo ime odzvanja predvsem med glasbenimi sladokusci, ki spremljajo najobskurnejše kotičke raperskega podzemlja: več plošč je (v zelo omejenih nakladah) izdal ekskluzivno v fizični obliki (navadno na kasetah) in jih prodajal za vrtoglave, trimestne vsote. Njegova izjemna glasba kljub temu že dolgo dviguje ogromno prahu: opazili – in javno podprli – so ga razni raperski veljaki, od podzemnih (denimo Griselda) do mainstreamovskih (denimo Jay-Z). Na spletu ga je opeval celo kanadski pop-rap superzvezdnik Drake. Mach-Hommy je torej eden tistih izvajalcev, za katere pogosto slišimo, da so »najljubši raperji vašega najljubšega raperja«.

  • Bernard Nežmah

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Knjiga

    Primož Premzl: Zbirka Primoža Premzla 

    Toda sama vsebina gre v drugo smer, zbiratelj nam ne predstavlja fonda družinskega albuma, nabiral je namreč podobe Maribora. Najsi bodo to zemljevidi Panonije iz 16. stoletja ali mestne vedute zadnjih štirih stoletij. Še močnejše so zbirke fotografij: železniškega mostu iz 1856, ženskega akta iz 1898, ormoških sokolic z začetka 20. stoletja, tedanjih gostilniških vrtov z gosti, železniških nesreč, letalskega bombardiranja etc.; kdaj se zdijo še bolj oddaljeni posnetki avtomobilov na glavnem trgu izpred pol stoletja. Posebej izstopajoči so fotoji na razglednicah, denimo domiselna reklama za časnik Marburger Zeitung okoli leta 1900, sploh vabilo na samski ples čitalnice, poseben biser je fotorazglednica lepotice, operne pevke in igralke Elfie Mayerhofer, ki jo je z avtogramom poslala oboževalcu leta 1942. Za domoznanstvo so pomenljiv vir posnetki avstro-ogrske pivovarne, govorov pred publiko ob odprtju gorske koče na Pohorju, jasno sokolskih in orlovskih zletov, kolesarskega društva, ob tem pa plakati, bodisi gledaliških predstav bodisi reklamni, potem jedilni listi in nekdanje ulične table.

  • Matej Bogataj

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Knjiga

    Ivo Svetina: Malabar

    Domači avtor Ivo Svetina (rojen leta 1948) je zanimanje za daljne svetove in poznavanje teh že dokazal, pesniško, dramatično in prevajalsko, tam je obdeloval okruške perzijske tradicije ali pa se ukvarjal s Tibetansko knjigo mrtvih in prevajanjem indijske in severnobudistične dramatike, vse pa s tistim za eksotične kraje in njihovo k cikličnosti naravnano literaturo značilnim bohotenjem, vlaganjem zgodb v večje, s posebnim in izrazitim poudarkom na čutnosti, tudi erotiki. Zdaj se, spodbujen s pisanjem svojega predhodnika, Duarteja Barbose, z ladjo z imenom ene od Kolumbovih odpravlja na daljne zahodnoindijske, malabarske obale, da bi zbežal, da bi predelal veliko ljubezen, ki se zaradi zunanjih okoliščin ne more in ne sme nadaljevati.

  • Marcel Štefančič jr.

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    The Unforgivable

    Sandra Bullock, alias Ruth, se vrne iz ječe – pred dvajsetimi leti je ustrelila šerifa. Njen izraz na obrazu pove vse – trpim! In potem trpi naprej – in še in še. Njen izraz se ne spremeni. Kot bi ji ga prilepili na obraz. To najprej izgleda mučno, potem komično, na koncu groteskno.

  • Marcel Štefančič jr.

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    Spider-Man: Ni poti domov

    V filmu Yesterday nenadoma vsi pozabijo, da so kdaj obstajali Beatlesi – v novem Spider-Manu, Ni poti domov, pa si Peter Parker (Tom Holland) zaželi, da bi vsi pozabili, da je Spider-Man. V prejšnjem Spider-Manu, Daleč od doma, je namreč Mysterio (Jake Gyllenhaal) razkrinkal njegovo skrivno identiteto, tako zdaj vsi vedo, kdo je, česar pa sam noče, zato dr. Strangea (Benedict Cumberbatch) pozove, naj ljudi s svojimi »čudežnimi« močmi tako uroči, da bodo pozabili, kdo je.

  • Marcel Štefančič jr.

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    A Cop Movie

    Teresa, mehiška policistka, se ponoči odzove na klic v sili – neka ženska je tik pred porodom. Ker je prepozno za bolničarje, mora sama vzeti stvari v svoje roke. Ni lahko biti policistka v nevarnem Mexico Cityju, ki izgleda kot nervozna vojna cona – posebej ponoči. A Cop Movie – alias Una película de policías – izgleda kot dokumentarec, pa ni. Tereso igra Mónica Del Carmen, Montoyo, njenega partnerja, pa Raúl Briones. In film posvoji kopico pripovednih tehnik, s katerimi lahko poudari, da le igrata – da je potemtakem »policist« oz. »policistka« nekaj takega kot lik ali vloga. Ja, filmska vloga. Policijska akademija je bolj ko ne igralska akademija. Filmska šola. Policisti zdaj itak vse – svoje akcije, svoje intervencije ipd. – snemajo.

  • Marcel Štefančič jr.

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    Najbolj grozen človek na svetu

    Najbolj grozen človek na svetu je cine-roman o norveški milenijki, tridesetletni Julie (Renate Reinsve), ki se ne more odločiti. Najprej študira medicino, a si premisli in prešalta na psihologijo. Logično: če hoče shajati s svojo tesnobo in če hoče svojo neodločnost opolnomočiti, potrebuje vpogled vanju. Še preden pa se dobro ozre vase, je že fotografinja. Vse v njenem življenju so le »faze« – le portali, le spletne strani. Tudi njene ljubezni, njene strasti, njene obsesije, njene pričeske, njeni ljubimci, včasih mlajši, včasih precej starejši. Nikjer ne ostane prav dolgo. Nikjer se ne ustali. Nič je ne zadrži. Nenehno bega, skače, srfa, klika – vročično, eklektično in hektično, iščoč nekaj viralnega.

  • Marcel Štefančič jr.

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    The Beatles: Get Back

    Medtem ko so drugi eksali igrane serije, recimo The Pursuit of Love, sem sam zeksal The Beatles: Get Back, Jacksonovo monumentalno dokuserijo o tem, kako so se Beatlesi leta 1969 zaprli v studio, kjer so začeli 22-dnevne vaje za projekt Get Back, ki naj bi rezultiral bodisi v albumu, televizijskem šovu, koncertu ali dokumentarcu, a je na koncu postal vse to, album (Let It Be), koncert (na strehi studia Apple) in doku, najprej leta 1970 Let It Be (via Michael Lindsay-Hogg) in zdaj skoraj osemurni Get Back, tako da dobimo sijajen vpogled v kreativni proces tega benda (ponavljanje je mati originalnosti), ki je bil za pop to, kar je bil Shakespeare za literaturo (grobo rečeno: Shakespeare si je izmislil vse dramatične situacije, Beatlesi – nikoli dolgočasni – pa so si izmislili vse progresije akordov), a obenem dobimo tudi sijajen vpogled v razpad tega benda.

  • Marcel Štefančič jr.

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Film

    Erotikon

    Ita Rina, prva slovenska filmska zvezdnica, je znala čudovito in prepričljivo ustvariti vtis, da je le tvoja – ne da bi sploh pogledala v kamero. V senzacionalnem Erotikonu, ki ga bodo 29. decembra – ob glasbi znamenitega Andreja Goričarja in spremljavi Orchestra of the Imaginary – zavrteli v Cankarjevem domu, igra Andreo, sramežljivo, deviško hčerko zakotnega železniškega uradnika, ki jo zapelje George (Karel Schleichert), elegantni, svetovljanski, gizdalinski šarmer. Neke deževne, viharne, ekspresionistične noči zamudi vlak ter obtiči in prespi pri njih doma, toda »zapelje« ni pravi izraz, kajti to, kar vidimo, je hotni, potni in motni seks, ob katerem se v glavi ne zavrti le Iti, ampak tudi kameri. Vse prši, migota, hlipa, trza in hrza – in po steni se kar cedi: to ni orgazem, ampak ekstaza. Kako odločno si njegovo glavo zarine med noge! Ko je režiser zavpil »Cut!«, ju je verjetno zmotil.

  • Petja Grafenauer  |  foto: Borut Krajnc

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura

    To smo dovolili

    Umetnina je vedno izraz individuuma, a močno vezana na čas, prostor, družbo, kapital, politiko, poetiko in življenjske razmere, v katerih nastaja. Predvsem pa še več pove o gledalcih, tistih, ki smo v nekem trenutku prednjo postavljeni. Kadar je kakovostna, govori tudi o pogledu nas samih vase in svoje okolje ob pomoči umetnosti. Si zmoremo odstreti oči in se soočiti z umetniškim projektom Politika 2.0 Boruta Krajnca?

  • Izak Košir

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    Premiera 27/12 ob 19.30

  • Stanka Prodnik

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura  |  TV

    Podcenjevanje gledalk in gledalcev

    Tisto, česar se zdaj, ko so urejanje TV Slovenija na veselje in po navodilih SDS prevzeli Vesna Zadravec, Jadranka Rebernik in Valentin Areh, najbolj veselimo, so absurdne situacije, do katerih bo prihajalo, ko bo ta trojček poskušal streči željam in muhavosti na Gregorčičevi in Trstenjakovi ulici. So sicer uborne duše, ampak to, kar jih čaka, bo tudi zanje težko (zapisanega ne razumeti kot sočustvovanje z njimi).

  • Saša Eržen

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Hudo

    Leti, leti Božiček

    V zakladnici trikov, s katerimi starši pri naivnem naraščaju doma simulirajo večerni obisk Božička in/ali Dedka Mraza, sta trkanje na okno ter zvonjenje pri vhodnih vratih. Čeprav otroci bradatega moža sploh ne srečajo, je kup daril, ki se znajde pod smrečico, zanje dovolj dober dokaz, da je bil res na obisku in da deluje neverjetno hitro. S pomočjo drona pa lahko na predbožični večer zbrano družbo vržete na finto z Božičkom, ki na saneh dejansko leti mimo okna; četudi ste za letošnjo potegavščino že prepozni, velja morda zadevo zdaj po krepko znižani ceni nabaviti za naslednji božič. Božiček ima za sabo vrečo z darili in sedi na saneh, ki jih vleče vprega štirih jelenov – v resnici pa trije dronovi propelerčki. Upravljamo ga s pomočjo radijskega oddajnika, ki ga napajajo baterije, medtem ko Božičkovo vprego napolnimo s pomočjo priloženega kabla. Če so deca že malo večja in v izmišljotine ne verjamejo več, ponudniki predlagajo, da jih Božiček na dronu skozi hišo vodi do kupa daril. Komplet sicer vsebuje tudi dodatne rotorje, če bi se prvotni poškodovali, kljub temu pa krmiljenje skozi dimnik verjetno ni priporočljivo.

  • foto: Igor Škafar

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Ulica

    Niki, Neža, Špica in Inja

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Portret

    Pisateljica in scenaristka, ki potrebuje lastno sobo

    Pravkar je bilo potrjeno, da bo prvi del njene kriminalne trilogije, letos izdana Rdeča kapica, eden najboljših domačih kriminalnih romanov, dobil svojo televizijsko serijo – snemati jo bodo začeli septembra prihodnje leto. Scenarij bo skupaj s partnerjem, prav tako pisateljem in scenaristom Dušanom Čatrom, napisala sama; ni namreč le pisateljica, temveč tudi uveljavljena scenaristka, ki je v zadnjih letih sodelovala pri nekaterih najuspešnejših domačih serijah, kot je Ena žlahtna štorija ali Mame, pa tudi pri celovečercu Marka Šantića Skupaj.

  • Uredništvo

    21. 12. 2021  |  Kultura

    Ekstremno slovensko

    Na spletni strani Baze slovenskih filmov se bo med 22. decembrom 2021 in 10. januarjem 2022 odvijal brezplačni spletni dogodek Ekstremno Slovensko, v okviru katerega se bodo predstavili mladi filmski ustvarjalci: Lana Bregar, Matjaž Jamnik in Lun Sevnik. Gledalci si bodo lahko ogledali sedem kratkih filmov, na voljo pa bodo tudi pogovori z ustvarjalci, ki jih bo vodila kuratorka in moderatorka serije Ivana Vogrinc Vidali. Ekstremno Slovensko organizira Društvo za razvoj filmske kulture Maribor.

  • Uredništvo

    19. 12. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #96

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Marcella Potocca iz zbirke Poznam te črne stvari.

  • Damjana Kolar

    18. 12. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Tri generacije - Marlenka, Marija Lucija in Hana S T U P I C A

    Dokumentarni film scenaristke in režiserke Majde Širca o pravljičarkah treh generacij in neskončnem polju domišljije, ki ga čas ne more postarati, nas pelje od Marlenkine kultne Sneguljčice, Rdeče kapice, Trnuljčice, Palčice, Zvezdnih tolarjev do temačne Lenore, Pastirice in dimnikarja, Letečega kovčka, in Svinjskega pastirja Marije Lucije ter do Rokavičke, Zajčkove hišice in Schönwerthovih pravljic Hane Stupica.

  • Vesna Teržan

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura

    Čas, ko se je preoblikovala slovenska umetnost

    V začetku 20. stoletja je Zagreb postajal očarljivo mesto, kjer sta se srečevala in drug ob drugega trkala Evropa in Balkan. Po prvi svetovni vojni, ko je Beograd postal prestolnica novonastale države Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS), je Zagreb postajal regionalno gospodarsko središče, hkrati pa je dobil značaj srednjeevropske kulturne metropole. Takrat je življenje v mestih že vibriralo v pestrem kulturnem in družabnem dogajanju, Zagreb je imel okoli 30 kavarn, najbolj priljubljeni sta bili kavarni Royal in Medulić, kamor je mladina zahajala brat časopise in poslušat gramofonske plošče. Ja, to je bil čas prvih gramofonov, jazza, filma, fotografije, začetkov oblikovanja, predvsem pa boja za žensko enakopravnost. Ta se je v zagrebški meščanski glamuroznosti kazala v podobi ženske v kratki resasti charleston obleki z »bubikopf« frizuro in dolgim »cigaretšipcem«, ki se ob najnovejšem gramofonu pozibava v ritmu charlestona ali ragtima in jazza. To je bil čas, ko je Zagreb dobil telefonsko centralo in prvo radijsko postajo; tisti, ki so ponočevali, so obiskovali kabaretne predstave in na novo odprti kino Evropa.

  • Gregor Kocijančič

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Plošča

    Juice WRLD: Fighting Demons

    Skoraj vsi najvplivnejši predstavniki emo trap glasbe so se poslovili prezgodaj in za sabo pustili ogromno nedokončanega gradiva, ki je zdaj last njihovih založnikov. Tem načelno ni mar za to, da te skladbe v času umetnikovega življenja niso izšle z razlogom: zanima jih predvsem dobičkonosni potencial vseh demo posnetkov, skic, idejnih zasnov in – pri že drugi postumni plošči Juicea WRLDa – celo posnetkov intervjujev, ki so na album implementirani kot spoken-word uverture. Da bi se plošča prikupila še mainstream občinstvu onkraj baze gorečih fenov pokojnega reperja, je tu vprašljiv nabor gostujočih vokalistov – izstopata Justin Bieber in Suga iz K-pop senzacije BTS –, ki zgovorno priča o odsotnosti založbinega spoštovanja do umetnikove zapuščine.

  • Jaša Bužinel

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Plošča

    Richard Dawson & Circle: Henki

    Gostobesednega trubadurja s prepoznavnim falzetom, ki v lucidnih, vseskozi zabavnih verzih kot neki vaški posebnež popisuje sodobno britansko resničnost, se spomnimo po neofolkovskem epu s srednjeveško tematiko Peasant (2017). Morda se naveza s finskimi veterani eksperimentalnega rocka iz zasedbe Circle ne zdi najbolj instinktivna, toda Henki, edini letos na tem mestu obravnavani album na temo botanike, antičnih semen in starodavnih dreves, je vse prej kot neposrečen. Besedila, ki so podana s posebno humorno slovesnostjo, ostajajo tipično pripovedniška in polna močnih podob, muzikalno pa se tokrat gibamo na obrobju progresivnega folka in hecnega prog rocka. Navihano nekonformistična kitarska muzika za raziskovalna ušesa.

  • Borja Močnik

    17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Plošča

    Snail Mail: Valentine

    Rockovski projekt Snail Mail vodi pevka in »kitarska čudodelka« Lindsey Jordan, in to od svojega nič več kot 15. leta. Njegov prvenec Lush je izšel, tik preden je postala polnoletna, in jo izstrelil v orbito neskončnega nastopanja. To je zahtevalo precejšen davek. Ko se je sestavila in prepustila svoja družabna omrežja profesionalcem, je posnela (še eno) plato s skoraj enotno tematiko – temami ljubezni, partnerstva, bolečine, razočaranja, upanja ... Valentine je tehnično gledano resen apgrejd – je pretežno akustičen, kitarsko-klavirski, kristalno čisto posnet, z godalnimi aranžmaji podprt ... polurni zibaj med indie rockom in baladnim popom. Nežen in intimen, a ne preveč statičen in brez resno izstopajočih posnetkov.