• Vesna Teržan

    14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Kultura

    Greben s perjanico

    V gradu Zaprice bo še vse do prihodnjega januarja na ogled vznemirljiva razstava o treh prazgodovinskih čeladah, najdenih na območju Slovenije. Idejo, da obiskovalcem ponudijo napeto pripoved o usodah in zanimivih poteh teh treh čelad, muzejskih eksponatov z večplastno zgodovino, so skupaj uresničili trije slovenski muzeji – Medobčinski muzej Kamnik, Narodni muzej Slovenije in Dolenjski muzej Novo mesto. Zgodba sega v nedavno zgodovino, ko so muzejske zbirke šele nastajale, a se je že približno vedelo, kaj arheološka izkopavanja pomenijo, seveda pa tudi v obdobje prazgodovine, v čas, ko so te čelade nastale.

  • Marcel Štefančič jr.

    14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Film

    Kiti, varuhi planeta

    Carl Sagan je rekel: »Kiti komunicirajo. Morda nam hočejo nekaj povedati. Do zdaj nam še ni uspelo ugotoviti, kaj.« Kdo ve, morda nam hočejo povedati, da so oni izumili Facebook, ne pa Zuckerberg – njihovo »oglašanje«, s pomočjo katerega globalno prijateljujejo, spominja na socialno omrežje.

  • Marcel Štefančič jr.

    14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Film

    Papežev eksorcist

    Če Franco Nero igra papeža, Russell Crowe pa njegovega glavnega eksorcista, potem vas to avtomatično navda s skepso, pa čeravno je film – Papežev eksorcist – posnet po resnični zgodbi o Gabrieleju Amorthu, papeževem eksorcistu št. 1, sicer nekonvencionalnem teologu in odvetniku, nekdanjem partizanu in ustanovitelju Mednarodnega združenja eksorcistov, ki je Hudiča rad nejeverno testiral z zahtevo, naj mu opiše Pekel, in ki je obenem rad rekel, da je Hudič najsrečnejši, ko se mu posmehujemo in trdimo, da ne obstaja, a od resnične zgodbe ne pričakujte preveč, saj izgleda kot imitacija Friedkinovega Izganjalca hudiča (to je bil Amorthov najljubši film, če smo že ravno pri tem), le da se ne dogaja v Washingtonu, temveč v Španiji (in ja, demonično deklico, Lindo Blair z demoničnim glasom Mercedes McCambridge, zamenja demonični deček, Peter DeSouza-Feighoney z demoničnim glasom Ralpha Inesona), kakor tudi ne pričakujte preveč od vatikanskih skrivnosti, ki jih en passant odkrije Amorth (Noe z italijanskim akcentom), kar pa ne pomeni, da se ne morete zanesti na klišeje eksorcističnih filmov, ki itak vedno pridejo s takšnim gladiatorskim truščem, da skoraj upravičijo tako obstoj Cerkve kot obstoj Hudiča, ki ga je Amorth v svoji dolgi karieri izgnal tolikokrat, da bi morala psihiatrija – terapevtka shizofrenije, epilepsije, otroških travm in podobnih »demoničnih« motenj – že zdavnaj ostati brez dela. (kino)

  • Marcel Štefančič jr.

    14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Film

    Indigo Kristal

    Indigo Kristal, v katerem Južni veter sreča Zlatega fanta, je srbska črno-bela kriminalka, ki spominja na holivudske kriminalke iz tridesetih let prejšnjega stoletja – kriminal odsvetuje. Ali bolje rečeno: zločin se ne izplača! Ko se Vuk (Miodrag Radonjić), stravmatizirani kriminalec, po osmih letih vrne iz ječe, ugotovi, da je v Šabcu, njegovem rodnem kraju (izgubljeni, pozabljeni, neperspektivni vukojebini), vse po starem – podzemlje je na polnih obratih, le da nekaterih ni več.

  • Marcel Štefančič jr.

    14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Film

    Življenje v kapitalizmu ni več mogoče

    Ljudi pred kapitalistično represijo varuje le še obsedenost, le še fanatično vztrajanje pri svojem, le še totalna samozaverovanost, le še predanost svoji želji: recimo – le še fassbinderjevska, tako rekoč mučeniška obsedenost Julie (Laure Calamy), samske, samohranilne, brutalno ločene, obupane, zadolžene, jezne hotelske sobarice, ki hoče do boljše službe prispeti v času, ko štrajk javnega transporta povsem ohromi Pariz. Kapitalizem se ustavi, Julie, ki mora vsako jutro zamenjati kopico javnih prevoznih sredstev, da bi prišla na delovno mesto, pa ne – še vedno trza, še vedno se trese, še vedno se giblje, še vedno se vrti, a v prazno. Njeno iskanje poti, da bi prišla na razgovor za novo službo, spominja na manično prizadevanje one tovarniške delavke (Marion Cotillard), da bi – jasno, v filmu Dva dneva, ena noč – obdržala službo. Julie je dokaz, da se je življenje v neoliberalizmu prelevilo v dramo, triler, grozljivko – v perpetuum mobile napetosti, stresa, panike, strahu in negotovosti, non-stop krizo in obsedno stanje, hektični total prekarnosti, boj za preživetje, Grand Guignol prezaposlenosti. Obenem pa je Julie tudi dokaz, da obstajajo alternative, alternativne poti, alternativna prevozna sredstva, alternativna skupnost – najti mora obvode in obvoze. Zanesti se mora na solidarnost. Na štop. Na pirate. Na svojo notranjo divjino, na svojo gverilsko učinkovitost, na svojo partizansko odločnost. Preživeti mora brez kapitalizma, a časa in denarja, da bi živela brez kapitalizma, nima.

  • »To je gotovo naredil Medo«

    Prve naročnike je imel že v vrtcu. Sošolci Matije Medveda so opazili, da je izjemno spreten pri risanju poligonov, podobnih tistim iz starodavnih arkadnih videoiger, in so ga nagovorili, da je kakšnega ustvaril še zanje. Zdaj, slabega četrt stoletja pozneje, med njegovimi naročniki najdemo ameriške medijske eminence, kot so The New York Times, Time Magazine, Forbes in Bloomberg Businessweek. Čeprav živi in ustvarja v Ljubljani, kjer se je rodil leta 1990, zadnje čase dela predvsem za tuji trg, vendar to še zdaleč ne pomeni, da domačo sceno zapostavlja. Ravno prejšnji mesec je na primer v ljubljanskem galerijskem prostoru DobraVaga pripravil majhno razstavo šestih naslovnic žepnic, ki jih je oblikoval za letošnji festival Literature sveta – Fabula.

  • Izak Košir

    14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    14/04—16/04

  • Stanka Prodnik

    14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Kultura  |  TV

    TV komentar / Če smo onemeli mi, kako so šele Janša, Grims in njuni ljubi rumeni jopiči?

    Bila so čisto navadna torkova večerna poročila na POP TV, torej oddaja 24ur, in je Darja Zgonc čisto mirno, kot da napoveduje, da vreme pač bo, izrekla naslednjo napoved prispevka: »Bo tako kot v avtoprevozništvu, gostinstvu in turizmu tudi v slovenskih cerkvah v ne tako daljni prihodnosti maševalo vse več tujcev? Kot ocenjujejo pristojni, zanimanje za duhovniški poklic močno upada, odgovor na kadrovsko stisko pa so, kot kaže, našli v redu Don Boskovih salezijancev. V Slovenijo so povabili že pet mladih misionarjev iz Afrike in Azije, ki želijo študirati na ljubljanski teološki fakulteti, postati duhovniki in maševati po slovenskih cerkvah.«

  • Saša Eržen

    14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Hudo

    Blazina z vdolbino

    Prvoaprilska šala, ki jo je pred petimi leti na družabnih medijih objavila britanska znamka spodnjega perila Bravissimo – ta sicer z nedrčki in kopalkami že malo manj kot tri desetletja nudi oporo ženskam z mogočnejšim oprsjem –, je požela huronsko navdušenje med sledilkami. Objavili so namreč potegavščino, da razvijajo posebno napihljivo blazino z vgrajeno vdolbino, s pomočjo katere bodo lahko med počitnicami med ležanjem na trebuhu končno uživale tudi bolj obdarjene uporabnice. Nepričakovani odziv jih je spodbudil, da je zadeva še istega poletja postala meso oziroma polivinilklorid. Lilo, kot napihljivi blazini rečejo na otočju, je vse odtlej naprodaj v njihovih trgovinah in na spletu. Glede na to, da sicer prodajajo le perilo s košaricami v velikostih od D do L, je vrzel v napihnjeni blazini bržkone dovolj globoka zanje. Hkrati se pri omenjeni vboklini poigravajo z dvojnim pomenom, ki ga ima besedna zveza cup holders, držala za kozarce oziroma skodelice, kakor v angleščini imenujejo tudi košarice pri nedrčkih. Napihljivke izdelujejo na Kitajskem, v intenzivno rožnati barvi.

  • foto: Igor Škafar

    14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Ulica

    Grega

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Portret

    Katarina Marinčič / Pisateljica, ki jo zaznamuje število sedem

    Emil, moški v zgodnjih petdesetih, se nekega poletja s kolesom mudi na prelazu, kjer prenočuje v lokalnem domu. Na enem od pohajkovanj po okolici sreča neznanko, žensko s srebrnim očesom, srečanje se ga dotakne. Toda ko poskuša o njej pozneje, ko območje prizadene vihar, poizvedeti pri domačinih, se zdi, da nihče zares ne ve, o kom govori.

  • Damjana Kolar

    14. 4. 2023  |  Kultura

    Vodnik po klubskih dogodkih / REJVikend

    Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas.

  • STA

    13. 4. 2023  |  Kultura

    Nekje v prihodnosti – v svetu, ki ne pripada več ljudem

    V Mali galeriji Banke Slovenije bodo drevi odprli razstavo Neže Knez, ki se podpisuje z umetniškim imenom oz. kraticami knnz, z naslovom thekidsaren'talright. Razstavo je postavila v postapokaliptični svet, kjer naključno odkritje škatle z izvodi revij iz 90. let 20. stoletja pripelje do nastanka nove hibridne oblike arhiva in življenja.

  • Uredništvo

    12. 4. 2023  |  Kultura

    Fanfara Station / Prvič v Ljubljani

    V Gala hali na Metelkovi bo 13. aprila ob 21. uri prvič v Ljubljani nastopila mednarodna zasedba Fanfara Station, ki  povezuje prvine severnoafriške (arabske) glasbe, elektronike in balkanskih trubačev. Neverjeten preplet slogov in žanrov ustvarja trojica v Italiji živečih glasbenikov z različnimi kulturnimi ozadji. Skupina je zmagovalka 12. izdaje nagrad Andrea Parodi 2019, najpomembnejšega natečaja v Italiji, posvečenega svetovni glasbi.

  • Uredništvo

    11. 4. 2023  |  Kultura

    »Z anoreksijo sem se spopadala od petnajstega leta«

    "Umetnost nam daje možnost, da spregovorimo o neprijetnih temah, ki jih v vsakdanjem življenju na žalost marsikdaj ne moremo uspešno nasloviti, ker za to nimamo primernega časa in prostora. S tem besedilom sem to možnost izrabila, pa ne zato, ker bi mi bilo do osebne izpovedi, ampak ker se mi je zdelo prav, da med drugim opozorim tudi na motnje hranjenja, s katerimi se kot družba še vedno ne znamo odkrito spoprijeti, pa čeprav gre za bolezni, kot so vse druge – jasno je, kako jih je treba zdraviti, a vseeno ostajajo nekakšen tabu."

  • STA

    11. 4. 2023  |  Kultura

    Kako razložiti Ligetija mrtvemu občinstvu?

    Pianist Sašo Vollmaier se je ob letošnji stoletnici rojstva madžarskega skladatelja Györgyja Ligetija, ki se je v glasbeno zgodovino zapisal kot utemeljitelj mikropolifonije, posvetil njegovim klavirskim skladbam. Tri njegove kompozicije, pospremljene z lastnimi variacijami, bo ob 20. uri izvedel na recitalu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

  • Damjana Kolar

    8. 4. 2023  |  Kultura

    Film tedna / Prezaposlena 

    V Kinodvoru bo 12. aprila ob 20.30 premiera socialne drame Prezaposlena v režiji Érica Gravela. Film v slogu napetega trilerja spremlja mater samohranilko, ki se v nenehni tekmi s časom bori za preživetje in boljšo prihodnost. 

  • Gregor Kocijančič

    7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

    Chlöe: In Pieces

    V tandemu s sestro Halle je mlada pevka Chlöe Bailey dostavila že presenetljivo prepričljive R & B-bangerje, ki so suvereno dokazali, da lahko preobrazba otroških TV-zvezdnikov v pop glasbenike včasih obrodi tudi odlične sadove. Zdaj, ko je Halle zaposlena z razvpito predelavo Disneyjeve Male morske deklice, pa je Beyoncéjina varovanka Chlöe posnela prvo samostojno ploščo. Ta se začne zares obetavno, kmalu pa postane jasno, da bi bilo za njen sloves verjetno bolje, če bi počakala na sestro, saj se sama v studiu očitno ne znajde najbolj. Predvsem je zgrešila z izbiro sodelujočih producentov – podlage zvenijo izrazito generično –, ponesrečen pa je tudi nabor gostujočih vokalistov: njihovi medli nastopi namignejo, da so na album vskočili iz gole želje po dobičku.

  • Borja Borka

    7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

    Altin Gün: Aşk

    Po ekskurziji v bolj elektronske, synthpopovsko obarvane in sčiščene kraje, ki je trajala dva albuma, se amsterdamska zasedba Altin Gün vrača k temu, kar zna najbolje. Peti album je vrnitev k zvoku, s katerim ji je uspel preboj, zvoku, ki skoraj dobesedno črpa iz zapuščine anatolskega folk rocka izpred petdesetih let. Aşk je v bistvu dvakrat retro: prav vsi posnetki na albumu so priredbe turških tradicionalnih pesmi, ki jih zasedba preoblači v plesno-energično psihedelijo sedemdesetih let. Je dinamičen, zrnat, melodičen ... album, ki ne samo slogovno, ampak tudi tehnično in metodološko stavi na starošolske prijeme: posnet je s klasično opremo, na trak in na kolektivno-bendovsko-studijski način.

  • Jaša Bužinel 

    7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

    James Holden: Imagine This Is A High Dimensional Space Of All Possibilities

    Na prvi solo plati v desetih letih, ki sledi raznim ambicioznim sodelovanjem, od modularnih avantur do spogledovanja s spiritualnim jazzom, britanski elektronski posebnež dokazuje, da lahko zdravo opiranje na nostalgijo, natančneje, na najstniške reminiscence na post rejv sceno devetdesetih let, prinese precej frišen rezultat. Dolgo nismo slišali tako radožive, igrive, nerigidne, s psihedeličnimi in jazzovskimi podtoni prežete elektronike, ki jo zaznamuje kakofonija zvočnih prebliskov, spretno stkanih v kalejdoskopsko transžanrsko celoto. Gre za muziko s fantastičnim, če želite, »animiranim« karakterjem, zajetim na platnici albuma, ki mežika estetiki japonskega studia Ghibli.

  • Borja Borka

    7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

    Depeche Mode: Memento Mori

    Čeprav je čisto na začetku kazalo drugače, je skupina Depeche Mode v sredino (synth)popa prinesla tisti nujni odmerek temačnosti in drznosti. S svojim slogom je presekala trend britanske muhave barvitosti, ki je lestvice zajahal na začetku osemdesetih let. Z vsem spoštovanjem do imen, kot so Petshop Boys, A-ha, Duran Duran, Gary Newman ... je Depeche ponudil odklon v melanholijo in mrakobnost, odklon v nekaj edinstvenega – hkrati sanjavega in bolj življenjskega, v mrak vlažnih in glasnih klubov. Drugače kot številnim sodobnikom pa mu je uspel tudi kar prepričljiv prehod v dobo emtivijevskega začetka devetdesetih let.

  • Bernard Nežmah

    7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Knjiga

    Igor Grdina: Med zemljo in zvezdami

    Zgodovina je seveda nasprotje pozabi. A o preteklosti najpogosteje pišejo zgodovinarji, ki bi radi ugajali zmagovalcem. Posledica bo potem negacija – prav zgodovinopisje, ki ignorira naracijo o svetlih obdobjih preteklosti, bo kreiralo pozabo. Torej, zgodovina sama ustvarja pozabo. Ne povsem sama, pod nekaterimi režimi je kdaj pomnjenje dosežkov nekdanjosti tudi nevarno. Pod komunizmom denimo hvaljenje vladavine kralja Aleksandra in bog ne daj – četniškega upora. A četudi so nekateri spomini na preteklost sistematično zadušeni, lahko preživijo. Leta 1954 se je dogodilo največje zborovanje vseh časov na Slovenskem. Na Ostrožno je prišlo 350 tisoč ljudi, da bi poslušalo govor maršala Tita.

  • Matej Bogataj

    7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Knjiga

    Dušan Jelinčič: Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca

    Dušan Jelinčič (rojen 1953 v Trstu) je izstopajoč zamejski pisec, poleg žanrskih in na gorništvo vezanih potopisnih del je recimo izdal zbirko o tržaških originalih in driblarijah med narodnima skupnostma, ki si mesto delita. Spisal je kriminalko, ki se dogaja v Himalaji, roman o skali nad Devinom in podobno, napisal je igro o nameravanem atentatu na Mussolinija v Kobaridu ob ducejevem obisku, vendar zaradi otrok v bližini atentator ni sprožil. Za krajši roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, ki je nastal kot redakcija zaporniških in internacijskih zapiskov njegovega očeta s sinovim pripovednim okvirom, je letos prejel nagrado Prešernovega sklada, ker pa zamejske knjige, žal, niso enako dostopne kot tiste, izdane pri nas, sem ga prebral z zamudo.

  • Mala terasa sredi vesolja

    Ko pobrskamo zares globoko, v glasbeni zgodovini najdemo kar nekaj velemojstrov, ki so bili tako pred časom, tako inovativni in izvirni, da svet takrat, ko so ustvarjali, na njihove vizionarske domislice preprosto še ni bil pripravljen, zato so njihova dela utonila v pozabo. A k sreči ne za vselej: radovedneži, ki v zaprašenih arhivih vztrajno iščejo zapostavljene bisere, včasih iz naftalina izmotajo kaj resnično prelomnega in pionirskega; vest se nato razširi med glasbene sladokusce mlajše generacije, ti pa pozabljenim mojstrovinam omogočijo novo življenje.

  • Janez Zalaznik

    7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Kultura

    Mojster iluzij

    V amsterdamskem Rijksmuseumu, enem najslovitejših muzejev na svetu, ki v svojih zbirkah hrani številne mojstrovine iz zgodovine likovne umetnosti, je na najobsežnejši retrospektivni razstavi doslej na ogled 27 od 35 še ohranjenih slik, ki jih pripisujejo Janu Vermeerju. Veliko zanimanje za obisk razstave ne preseneča, saj je kultura obiskovanja likovnih razstav v deželah z daljšo umetniško tradicijo precej drugačna kot v domačih logih; a vseeno se ne zgodi prav pogosto, da bi za več mesecev trajajočo razstavo vse vstopnice pošle že v nekaj dneh po odprtju spletnih blagajn. Prav to se je zgodilo z nedavno odprto razstavo tega holandskega baročnega slikarja.

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Film

    Money Shot: The Pornhub Story

    Tale doku pokaže, kako je Pornhub postal Netflix pornografije (na Pornhubu boste težko našli doku o tem, kako je Netflix postal Pornhub mainstream kinematografije), obenem pa tudi to, kako je – ob popolni dereguliranosti trga in moralni apatiji montrealske korporacije MindGeek, lastnice Pornhuba, sicer velike zbiralke podatkov – postal »prizorišče zločina«, deljenje globalne zlorabe, ilegalne trgovine z otroško pornografijo in drugimi oblikami nekonsenzualnega seksa (spolnega suženjstva in posilstva, kot vemo), kar lepo povzame dictum pornozvezdnice Cherie De Ville: »Če vsem pustiš, da naložijo karkoli, potem se bo zgodilo natanko to – vsi bodo nalagali vse.« (Netflix)

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Film

    Somebody I Used to Know

    Romantična komedija, v kateri se ženska (Alison Brie), ki je uspela v velikem svetu, vrne v rojstni kraj, kjer se zaplete s svojim nekdanjim fantom (Jay Ellis Play), ki je tik pred poroko z lokalno rock pevko (Kiersey Clemons), obeta, toda tale, začinjena z multikulturnimi »korektnostmi«, hitro omaga in omahne, saj so liki – itak iteracije monokulturnih likov iz romantične komedije Moj bivši se poroči – tako brezosebni in topli na tako dolgočasen način, da vam je za njihovo romantiko in komedijo čisto vseeno. (Amazon Prime)

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Film

    Pinball: The Man Who Saved The Game

    Se vam zdi, da je vaše življenje čedalje kaotičnejše in da ta kaos čedalje težje obvladujete? Da. Pa ste opazili, da je čedalje manj fliperjev? Da. Vidite – v tem je problem. Eno gre z drugim – manj ko je fliperjev, večji je kaos.

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Film

    Slovenija se je ruralizirala – in primitivizirala. V Sloveniji nimaš več kam.

    Tomaž (Timon Šturbej) in Anton (Petja Labović) sta najboljša prijatelja iz neke prleške vukojebine. Anton razvaža pošto, Tomaž pa svojo mamo, pobožno cankarjanko, ki hoče zdaj k maši, zdaj na pokopališče, toda ko Antona odpustijo, poštarske torbe ne vrne, ampak jo zapleni, med pošto pa – ob denarju – najde tudi videokaseto, na kateri piše: Easy Rider. »To moraš videt. Tina mi je poslala. Film je,« dahne Tomažu. Ko potem film, Hopperjeve kultne Gole v sedlu, zgodbo o dveh hipijih, ki z motorjem kreneta na – dilersko, službeno, poslovno – potovanje, pogledata, navdušeno doda: »Si misliš, samo spakiraš, pa greš. Greš, kamor češ. Samo pelješ.« In ko sedita v gostilni in si ogledujeta svoje sovaščane, nima nobenih iluzij: »Poglej te ljudi – isti so kot oni v filmu. Pa si videl, kako so ju na koncu ubili.« Iz te »gnile vasi« morata čim prej zbežati. »Pojdiva – kot tista dva v filmu!« Videokaseta vedno pride na pravi naslov. Ali če hočete: film vedno pride na pravi naslov.

  • Izak Košir

    7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    Premiera 14/04 ob 20. uri