Heimlich pri roki

Pred natanko petdesetimi leti je torakalni kirurg Henry Heimlich v svojem članku o urgentni medicini prvič omenil manever, ki ga je iznašel in ki od takrat nosi njegovo ime – gre seveda za znameniti prijem, s katerim pomagamo nekomu, ki se duši s koščkom hrane ali kakim drugim tujkom, tako da ga od zadaj objamemo pod rebri, z eno roko naredimo pest ter s pritiski na žličko skušamo sunkovito zvišati tlak v pljučih, da potisne tujek iz sapnika. Doktor Heimlich je neposredno rešil življenje dvema naključnima neprevidnima jedcema, posredno pa še najmanj nekaj deset tisočim posameznikom, ki so ob sebi imeli poznavalca prijema. Tovrstno prvo pomoč si lahko sicer nudimo tudi tisti, ki obedujemo sami, s pomočjo orodja, ki se imenuje Heimlich helper, Heimlichov pomočnik. Videti je kot lopata z dvema držajema na koncu ročaja. Ko se davimo z grižljajem, se moramo s hrbtom hitro postaviti ob zid, si spodnji del orodja nastaviti na žličko ter odločno potiskati navzgor. V takih primerih je seveda fino, da je Heimlichova lopata vedno na dosegu roke. Če lahko kašljamo, govorimo ali dihamo, pa proizvajalci pripomočka pravijo, da je bolje poklicati pomoč.

Urša