• Borja Borka

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Plošča

    Black Milk: Everybody Good?

    Detroitska rapovska dvoživka na novem albumu ponovno dokaže, kar je v preteklosti že ničkolikokrat: Black Milk je mojstrski producent in ne ravno izjemen emsi. Naredi-sam fleksibilnež tokrat sicer (ob pomoči peščice najemniških glasbenikov) prožno širi svoj besednjak – Everybody Good? je hibrid, ki zveni skoraj kot bendovski izdelek, saj ga dopolnjujejo izjemno razdelane, v živo odigrane basovske linije, tu in tam pa tudi kakšen klaviaturski vložek. Sicer ponovno osupljivo brezhibno tehnično izvedbo in domiselne ritmične hakeljce nekoliko pokvarijo (ne prvič!) z mehčalcem oprani refreni, ki ploščo vlečejo v smer popevkarskega novega soula in r & b-ja. Neizstopajoče.

  • Gregor Kocijančič

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Plošča

    Blur: The Ballad of Darren

    Očaki britpopa se z devetim albumom vračajo dobra tri desetletja po začetku veličastne poti – in osem let po izidu zadnje plošče The Magic Whip. Čeprav se lahko vsi, verjetno še člani benda, soglasno strinjamo, da je Blur vrhunec dosegel sredi devetdesetih let, njegovo (sporadično) delovanje v 21. stoletju še zdaleč ni zgolj jahanje na stari slavi ali nostalgično obujanje spominov na zlate čase.

  • Bernard Nežmah

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Knjiga

    Herwig Wolfram: Rimsko cesarstvo in njegovi Germani 

    Ob tej šabloni, ki jo pri urah zgodovine vtiskajo šolarjem, se samo po sebi postavlja vprašanje: kako je bilo to sploh mogoče? Nemški zgodovinar Wolfram nanj odgovarja posredno, ko se sprašuje, kdo so sploh bili ti barbari in v kakšnem odnosu so bili z Rimljani. Bili so v mnoštvu: Vzhodni in Zahodni Goti, Alemani, Franki, Germani, Sasi, Skiti, Huni, Burgundi, Langobardi, Vandali etc. In stoletja so se bíli z vojskami cesarstva, a noben spopad ni prinesel velikega preobrata. Nasprotno, tekla je zgodovina mirovnih pogodb, ki so jih kršili eni in drugi; še več je bilo vsakovrstnih pogajanj – kvadski poslanci so bili leta 375 tako nesramni, da je cesarja od razburjenja zadela kap. Barbarska ljudstva so ob uspehih ustanavljala lastna kraljestva, a obenem so se med seboj bojevali celo posamezni klani in potem iskali zaščito v cesarstvu, ki jim je dodelilo ozemlje. Goti so kdaj dobili avtonomijo, postali del imperija, bili prosti davkov, vendar so služili v rimski vojski. Zmagoviti Huni so prodrli do Galije, toda tam so se pod rimskim vodstvom zoper njih združila vsa barbarska ljudstva in jih porazila. Cesar Valentijan je denimo dosegel silno zmago nad Alemani, a poprej sklenil pakt s Franki.

  • Matej Bogataj

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Knjiga

    Virginie Despentes; Vernon Suburtex

    Kot so Dumasovi Trije mušketirji zgodba o četrtem, je tudi naslovni junak v prvem od menda treh romanov francoske pripovednice Virginie Despentes (1969) nekako v senci ravno umrlega pevca štanc, ki je zadnji dve leti obtičal in postal neproduktiven, razen da se je ukvarjal z vplivanjem na počutje ljudi z različnimi frekvencami. Ko umre, naslovni Vernon, ki je bil prej uspešen lastnik trgovine s ploščami, a ga je situacija z glasbo z nakladalnih spletnih ploščadi pahnila na dno, ob deložaciji reši le nekaj stvari, med njimi nekaj kaset s posnetki zvezdnikovih izpovedi ali samointervjuja. In ko se pretika med različnimi ljubicami in prijatelji, pa tudi hoteli, ker noče priznati, da je na cesti, se sprašuje, ali posnetki sploh koga zanimajo. Vsa zgodba, kolikor ni osredotočena nanj, je ravno o tistih, ki jih posnetki še kako zanimajo.

  • Dora Trček

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Kultura

    Onkraj inteligence

    Kako izmeriti in vrednotiti človekovo inteligenco? Koliko pravzaprav pomeni inteligenčni količnik? Kam se uvršča čustvena inteligenca? Kaj so zmožnosti in kje meje umetne inteligence? Katera je najinteligentnejša žival? Takšna in podobna vprašanja so že vrsto let tema ne samo znanstvenih razprav in raziskav, pač pa tudi naših najbolj vsakdanjih pogovorov. Inteligenca, ki jo Slovar slovenskega knjižnega jezika definira kot nadarjenost za umske dejavnosti, je širok in izmuzljiv pojem in presega slovarske definicije, v ospredje pa so jo postavili tudi na tretji poletni šoli Design+Science, ki je (večinoma) v Ljubljani potekala od 10. do 14. julija.

  • Marcel Štefančič jr.

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Film

    Cvetje zla

    »Kaj pa jaz?« dahne Mojca (Blanka Florjanc), protagonistka Galetovega filma Srečno, Kekec, posnetega pred natanko šestdesetimi leti. In doda: »Tudi jaz bi šla v planine.« Mojca je kakopak slepa. In Kekec (Velimir Gjurin), njen junak, se skuša na vsak način dokopati do Pehte (Ruša Bojc), strašne gorske čarovnice, in njenega tajnega, čudežnega eliksirja, ki bi Mojci vrnil vid. Toda Kekec je le moški – in moški niso ravno tisti, ki bi hoteli, da ženske spregledajo. Zakaj se skuša potem na vsak način dokopati do tistega eliksirja? Zakaj hoče potem Mojci vrniti vid? Da bi lahko videla slovenske planine? Da bi lahko uživala v pogledu na Triglav? Ne, vid ji hoče vrniti le zato, da bi lahko gledala njega, Kekca, patološkega narcisa, potemtakem zato, da bi lahko ob pogledu nanj tudi ona uživala tako, kot ob pogledu nase uživa on sam. In tam zgoraj, v osrčju pojočih gora, res hoče, da ga Mojca vidi, kajti videla ga bo v barvah – Srečno, Kekec je bil namreč prvi slovenski barvni film.

  • Marcel Štefančič jr.

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Film

    Roboti

    Roboti, posneti po 50 let stari noveli Roberta Sheckleyja (Robot, ki je izgledal kot jaz) in postavljeni v leto 2032, ko je ameriško-mehiška meja neprehodna in ko ceneno migrantsko delovno silo zamenjajo roboti, izgledajo kot epizoda, ki manjka v novi sezoni kultne serije Črno ogledalo. Charlie (Jack Whitehall) vse delo prepusti robotu, ki izgleda kot on – sestanke, opravke, tudi zmenke s puncami.

  • Marcel Štefančič jr.

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Film

    Chevalier

    Leta 1789 – tik pred veliko revolucijo – v neki pariški dvorani koncertira Wolfgang Amadeus Mozart, Bruce Springsteen tedanje dobe, zato sprejema tudi glasbene želje. Nekdo v publiki si zaželi neki concerto. Aha, dahne Amadeus – in hoče začeti, ko ga prekine glas iz dvorane: se vam lahko pridružim? Na oder stopi moški in ko se obrne proti publiki (nam!), se izkaže, da je temnopolt. Amadeus se mu začne posmehovati (»temni tujec«). Iz njega se norčuje, kot da je Salieri. Moški enemu izmed violinistov vzame violino in začne se njegov violinski duel z Amadeusom, njun Duelling Banjos. Ko končata, Amadeus besno, začudeno, ljubosumno vzklikne: »Kdo hudiča je to!« Ne, ni Salieri, temveč Chevalier de Saint-Georges, Joseph Bologne (Kelvin Harrison Jr.), otrok z guadeloupske plantaže, sin bogatega plantažerja in najstniške sužnje, ki ga glasbeni talent pripelje najprej na akademijo, na kateri ga tepejo, brcajo, psujejo, žalijo in ponižujejo, potem pa v francoski jet-set, kjer se grofice in baronese – s kraljico Marijo Antoaneto (Lucy Boynton) vred – kar lepijo nanj. Joseph postane njihov Amadeus – direktor pariške kraljeve opere in avtor izgubljene opere, tako da lahko le fantaziramo. A tudi sam film nas prikrajša.

  • Marcel Štefančič jr.

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Film

    Nostalgija

    Nostalgija je lep, brutalen film. Felice (Pierfrancesco Favino), 55-letni lastnik gradbenega podjetja, se po štiridesetih letih iz Egipta vrne v rodni Neapelj, da bi še zadnjič videl svojo – revno, pozabljeno, napol slepo – mamo (Aurora Quattrocchi), toda ko začne napol elegično, napol flâneursko postopati po četrti Rione Sanità, v kateri je odraščal (in srečuje ljudi, ki ga ne prepoznajo, ki so ga pozabili, ki so se mentalno premaknili drugam in ki jih je pustil zadaj), ga premaga nostalgija po dobrih starih časih, ki so, kot slišimo v Premingerjevi noir klasiki Padli angel (1945), tako dobri prav zato, ker so stari. V resnici pa so dobri stari časi prežeti z neprebavljenimi travmami, destruktivnimi skrivnostmi, dvoumnimi spomini, duhovi nelagodja, mučnostjo tuje domačnosti, umazanijo odraščanja. Ko duhovnik (Francesco Di Leva), socialni bojevnik, izve, da je Felice – zdaj musliman – mladostni prijatelj grizlijevskega kriminalca Oresteja Spasiana (Tommaso Ragno), alias Zlobneža, lokalnega kamorista št. 1, s katerim ga ne veže le prijateljstvo, temveč tudi kri, mu reče, naj odide in se ne vrača, toda nostalgija v nasprotju z maščevanjem, ki tekne hladno, tekne topla.

  • Marcel Štefančič jr.

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Film

    Barbie / Moški potrebujejo fantazme, da bi lahko uživali v patriarhatu

    Ko zaslišite Straussovo simfonično pesnitev Tako je govoril Zaratustra, najprej pomislite na Kubrickovo epopejo 2001: Odiseja v vesolju ali pa na Friedricha Nietzscheja, ki je to pesnitev navdihnil, toda zdaj se bo to spremenilo – ko boste odslej zaslišali simfonično pesnitev Tako je govoril Zaratustra, boste najprej pomislili na Barbie. Vse skupaj se začne v puščobni, skaloviti, primitivni pradavnini, ko so imele deklice na voljo le eno samo igračo – dojenčka. Kar seveda pomeni, da niso imele veliko možnosti – družba je od njih pričakovala in terjala, da postanejo matere. Nobene kariere. Nobene zabave. Nobenih sekularnih užitkov. Le garanje. Trpljenje. In ta igrača je poskrbela, da so se s tem sprijaznile. In da so »materinstvo« sprejele kot svojo usodo. Edino usodo. Edini možni poklic. Potem pa se je pred njimi nenadoma pojavil karizmatični, spektakularni, prelomni monolit – Barbie (Margot Robbie), prva Barbie, generična Barbie, stereotipna Barbie. Toda njen nasmeh, njen glamur, njena stiliziranost, njena lepota, njeni modni dodatki, njeni outfiti in njena modernost so ženske vabile ven. Vsak dan je zabava! Uživajte!

  • Vanja Pirc

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    Do 02/09

  • Stanka Prodnik

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Kultura  |  TV

    TV komentar / Malce zagatno za novinarsko skupnost je, ko Tina Gaber opravi njeno delo in predstavi sistemsko korupcijo

    Ko se je v javnosti pojavil viralni posnetek aktivistke za pravice živali in partnerice premiera Roberta Goloba, v katerem je s pravniško natančnostjo razložila, da obstajajo tudi na področju urejanja okolja lobiji, ki povezani z javnimi službami predvsem dobro služijo in zaslužku katerih so javni razpisi pisani na kožo, so novinarji po vseh medijskih hišah kar malo onemeli: pač neprijetno je, ko nekdo, iz katerega bi se rad predvsem ves čas malce norčeval in nad njim vihal nos, opravi tvoje delo – in to še natančno in dobro. Tina Gaber je s svojimi prijatelji in sodelavci namreč naredila prav to: pokazala je, da je odstrel nutrij za nekatere – ki se seveda vedno znova predstavljajo kot veliki zaščitniki živali – predvsem dober posel, s katerim bodo veliko zaslužili. Kot ne bi videli tega že pri medvedih, kjer je najprej skupina lovcev naredila paniko, nato pa je ta ista skupina ljudi posredno dobila dovoljenje za odstrel medvedov. A odstrel ne gre po konceptu »odstrelili bomo medvede, ki ogrožajo življenje in delo ljudi«, ampak po konceptu povpraševanja po medvedih kapitalcih, ki jih bodo najlaže prodali turističnim lovcem, ki so za veliko medvedovo glavo pripravljeni odšteti največ evrov.

  • Saša Eržen

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Hudo

    Potopljeni v branje

    Pozornost še nikoli ni bila tako zaželena in tako oblegana, hkrati pa tako ogrožena. Ker nam poleg nje vse bolj peša in uhaja tudi koncentracija, potrebna za branje, so si izmislili tehnološko čudo, s katerim se potopimo v besedilo ter ukinemo vse druge vidne dražljaje. Sol reader je elektronski bralnik knjig, ki si ga poveznemo na oči; gre za očala, za uporabo katerih potrebujemo daljinca. Z njim listamo strani v knjigi, delamo zaznamke in prilagajamo nastavitve zaslona, digitalni očalni bralnik pa z vsebino oziroma knjigami polnimo prek aplikacije na mobilnem telefonu. Očala, ki tehtajo deset dekagramov, bodo na voljo od letošnje jeseni, v črni, temno modri, srebrni in rožnato zlati različici. Z njimi na nosu bomo lahko osredotočeno brali sede, stoje ali leže, ne pa na primer tudi med hojo. Imajo prilagodljive leče, tako da uporabniki pri branju ne bodo potrebovali še klasičnih očal oziroma leč z dioptrijo, tudi če jih sicer nosijo. Z napolnjeno baterijo bo mogoče z njimi brati kar 25 ur, tako da bodo tudi najbolj zagrizeni bralci ugasnili prej kot e-očala.

  • foto: Igor Škafar

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Ulica

    Kiša

  • Dora Trček  |  foto: Uroš Abram

    28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Portret

    Anja Mugerli / Pisateljica, ki se pogumno in večplastno loteva vprašanja družine

    V začetku letošnjega leta je pri Cankarjevi založbi izšel njen drugi roman, Pričakovanja. V zgodbi o Jani in Primožu, paru, ki si želi otroka, odkrito spregovori o neplodnosti, umetni oploditvi in splavu, predvsem pa o tem, kako vsi ti postopki, posegi, pritiski in (neizpolnjena) želja po otroku zaznamujejo žensko telo in psiho. Pisateljica, lektorica in urednica Anja Mugerli (1984) je avtorica, ki jo odlikuje pretanjen občutek za slikanje medčloveških odnosov, psihologije likov in občutljivih, še vedno tabuiziranih tematik.

  • Damjana Kolar

    28. 7. 2023  |  Kultura

    Vodnik po klubskih dogodkih / REJVikend

    Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas.

  • STA

    27. 7. 2023  |  Kultura

    Umrla je irska pevka Sinead O'Connor

    V starosti 56 let je umrla irska pevka in aktivistka Sinead O'Connor, ki je bila najbolj znana po pesmi Nothing Compares 2 U. Da je umrla, je sporočila njena družina, ki vzroka ni navedla. "Družina in prijatelji smo v tem zelo težkem času zelo prizadeti in prosimo za zasebnost," so dodali.

  • STA

    26. 7. 2023  |  Kultura

    Mick Jagger dopolnil 80 let

    Mick Jagger je nekoč pel "kako težko je, starati se", a "najstarejši predstavnik rock'n'rolla v mestu" ne kaže znakov, da se je upehal. Največji rock'n'roll šovmen je danes dopolni 80 let. Kot pevec angleške glasbene skupine The Rolling Stones je pred polnimi dvoranami še vedno poskočen. Nazadnje je bil na turneji po Evropi ob 60-letnici skupine.

  • STA

    25. 7. 2023  |  Kultura

    Emmy / Med nominiranci za ameriške televizijske nagrade tudi Slovenec

    Med nominiranci za ameriške televizijske nagrade emmy je tudi Slovenec Anže Rozman. Za delo na dokumentarni seriji Prehistoric Planet, kjer je sodeloval s skladateljema Karo Talve in priznanim Hansom Zimmerjem, je nominiran v kategoriji glasbene kompozicije za dokumentarno serijo ali posebno oddajo. Podelitev nagrad je predvidena 17. septembra.

  • STA

    25. 7. 2023  |  Kultura

    Sotočje / Prva izvedba novega festivala metal glasbe Tolminator

    Ob Sotočju med rekama Tolminko in Sočo bo od 25. do 29. julija potekal nov festival metal glasbe Tolminator, v sklopu katerega bodo do konca tedna na dveh festivalskih odrih nastopili številni domači in tuji izvajalci. Festival na idilični tolminski lokaciji je organiziran upoštevajoč nove omejitve občine, ki med drugim dovoljujejo največ 5000 obiskovalcev.