• Marcel Štefančič jr.

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film

    Apex

    Bogataši ne vedo, kaj bi počeli, pa dolgčas preganjajo z lovom na ljudi. Ker se še vedno dolgočasijo, si naročijo nov »hard target« – Brucea Willisa. Toliko, če ste se slučajno spraševali, kaj počne Willis, nekoč največji akcijski zvezdnik. A ko to gledate, se itak zdi, kot da so njegov obraz le digitalno insertirali v kak kvazifuturistični vidiotski Z-džank iz druge polovice osemdesetih. (Amazon Prime)

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film

    Pozabljeni Božič

    Ko postavljajo Hamleta, običajno ne vedo, kako bi ga obdelali, da bi deloval sveže ali drugače – pa potem recimo Hamleta igra ženska. Ali pa se Hamlet sploh ne pojavi. Ali pa se pojavi, a slovite replike »Biti ali ne biti« ne izgovori. Podobno je z božičnimi filmi – filmarji kar ne vedo, kaj bi počeli, da bi ti filmi izgledali sveže ali drugače. Pozabljeni božič, kičasti mladinski božičnik, nas preseli v norveško vas, ki za božič ni razsvetljena – nobenih lučk, nobenih cigljanj, nobenih pričakovanj, nobenih obdarovanj. Ker domačine – čudaške, odbite, burleskne ljudi – muči huda kolektivna amnezija, tako da sproti vse pozabljajo, so pozabili tudi na božič. Zato ga morajo ponovno odkriti.

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film

    Bruised

    Jackie Justice (Halle Berry), nekoč borka, zdaj zapita snažilka v toksični zvezi, izgleda kot Randy »The Ram« Robinson (Mickey Rourke), Aronofskyjev Rokoborec, ali pa katerikoli drugi upehani, potolčeni, izgoreli ekstremni borec – upokojitev ji je spodletela, tako da se je prisiljena vrniti v ring, no, v kletko, v kateri bo testirala svoje mešane borilne veščine, prelivala kri, trpela zlorabe in cinizem kapitala, se žrtvovala za stravmatiziranega sinka, ki ga je nekoč dala v posvojitev, skušala preživeti rendez-vous z borko, ki ji pravijo Lady Killer (Valentina Shevchenko), in postati Punčka za milijon dolarjev. Materinstvo je gladiatorski šport, toda sam film, sicer tipični inspirativni film, je tako klišejski, da ni ravno inspirativen. Vseh teh udarcev ne čutite. (Netflix)

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film

    Aline

    Aline je film o Pepelki iz velike, res velike in zelo quebeške pevske družine (14 otrok), ki ima »čudežen« glas, tako da že pri dvanajstih podpiše profesionalno pogodbo, ki jo pripelje v naročje precej starejšega menedžerja/agenta/mentorja, s katerim se kasneje poroči. A to je bil največji škandal v njenem življenju – in v njeni pevski karieri. No, edini škandal. Kar seveda pomeni, da njeno življenje ni bilo ravno konflikt ali cliffhanger, ki bi klical film. Jasno, Aline je wikipedijska biografija Céline Dion, le da ji je ime Aline, igra pa jo Valérie Lemercier – in to od dvanajstega leta pa do »danes«. Ali če naj to povem drugače: Aline – Céline Dion – ima ves čas obraz, ki se ne spreminja. Kar deluje morbidno.

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film

    Kralj Richard

    Will Smith je pred leti v filmu V iskanju sreče igral Chrisa Gardnerja, socialnega deklasiranca, ki Rubikovo kocko sestavi v sekundi, a ne dobi priložnosti, zato ostane socialni deklasiranec, ki hodi od vrat do vrat in prodaja težke medicinske aparate. Sinu in sebi hoče zagotoviti blaginjo, varnost, srečo, pa ga povsod le zavračajo.

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film

    Kapitalizem jih je pustil na cedilu: »Se ti ne zdi, da bi lahko to, da si živ, stalo manj?«

    Jack Lemmon je leta 1973 v Avildsenovem filmu Rešite tigra igral Harryja Stonerja, malega, nervoznega, depresivnega, stresnega biznismena, veterana II. svetovne vojne, razvalino srednjih let. Zbuja se v znoju, v spanju kriči, »moderna« Amerika se mu gnusi – plinske napeljave puščajo, ljudje se pobijajo, kiti crkavajo, polucija je vse hujša, bejzbolisti so zanič, mediji so odvratni, otroci se ameriške zgodovine učijo na pokopališču, nihče ni več dvajset, ministrstva za logiko ni, pravil ni več, obstajajo le še sodniki. Film je pokazal troje: prvič, psihični stroški ameriškega sna so zelo visoki, drugič, vsi Američani prej ko slej postanejo odbleski Millerjeve Smrti trgovskega potnika, in tretjič, če se že ravno izmažejo Millerjevi Smrti trgovskega potnika, pa jih potem trešči Albeejevo Občutljivo ravnovesje, v katerem Agnes, ena izmed številnih udeleženk družinskega srečanja, opozori, da ljudje ponoči spijo zato, ker se bojijo teme – ker torej spustijo demone, znorijo svoj um in čakajo, da s svetlobo ponovno pride red.

  • Lara Paukovič

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura

    »Odprla so se mi vsa vrata, za katera sem si to želel«

    Ko je sedel za klavir in po uvodnem orkestralnem delu zaigral prvih nekaj taktov Chopinovega Koncerta v F-molu, smo vsi, ki smo pred nekaj tedni prek spleta spremljali njegov nastop v finalu Chopinovega tekmovanja v Varšavi (blagor tistim, ki so bili dejansko v dvorani!), obnemeli. Mladi pianist Aleksander Gadžijev (1994) igra s tolikšno senzibilnostjo in občutkom, da ni čudno, da mu je to nazadnje prineslo drugo mesto na tem tekmovanju. Na ugledno prireditev na Poljskem, ki poteka vsakih pet let in ima skoraj stoletno tradicijo, se vsakič prijavi približno 500 mladih pianistov z vsega sveta. Gadžijev je prvi slovenski pianist, ki se mu je uspelo prebiti v finale in na prve tri stopničke tekmovanja, s katerimi si najboljši zagotovijo vstopnico na največje koncertne odre na svetu. Prislužil si je tudi posebno nagrado za najboljšo izvedbo sonate. Letos je sicer že zmagal na prav tako pomembnem pianističnem tekmovanju v Sydneyju in se počasi prebija med najbolj iskane mlade pianiste na svetu. Gadžijev, po rodu iz Gorice, mesta na slovensko-italijanski meji, izhaja iz glasbene družine: starši – mama Ingrid Silič je slovenskih, oče Sijavuš Gadžijev pa azerbajdžanskih korenin – so izvrstni pianisti in klavirski pedagogi.

  • Izak Košir

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    09/12—07/01

  • Stanka Prodnik

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  TV

    Intervju, prevelik za Mišo Molk

    Ne vemo, kaj je Mišo Molk vodilo k temu, da je v studio povabila igralko in žrtev spolnega napada Mio Skrbinac. Morda se je z njo (najprej) celo solidarizirala, morda se ji je zdelo razkritje spolnega nadlegovanja profesorja Matjaža Tribušona, ki sicer še čaka sodni epilog, žgečkljiva in televizična tema. Izpovedi žrtev so nekaj, kar ima gledanost, odmevnost, odkrivanje družbenih temnin je nekaj, čemur se gledalci ne znamo upreti.

  • Saša Eržen

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Hudo

    Akustična zavesa

    Povsod je lepo, doma pa kakor kdaj. Včasih že dobra zvočna izolacija pomaga, da svoj dom doživljamo kot oazo miru in tišine, k temu pa lahko pripomore tudi na videz povsem običajna bela zavesa, ki sliši na ime gunnlaug. Kot pravijo pri podjetju Ikea, ima ta akustična zavesa več funkcij: »je elegantna, filtrira svetlobo in zaduši zvok vsakodnevnih aktivnosti, kot so žvenket posode, rožljanje pribora ali ropot stolov med premikanjem«. Pater familias bo lahko torej po kosilu zavit v zaveso mirno zadremal, medtem ko bo njegova družica neslišno rožljala in žvenketala med pospravljanjem sledi obeda. Posebna tkanina, iz katere je zavesa izdelana, namreč vpija zvok srednjih in visokih zvočnih frekvenc. Akustične zavese je mogoče obesiti na drog ali na karniso, najboljše delujejo, če niso povsem raztegnjene, ampak bolj nagubane in odmaknjene od stene od devet do petnajst centimetrov. Naprodaj so v paru, vsak kos je dolg tri metre, širok pa približno polovico manj. Izdelane so iz poliestra, ki je v celoti recikliran. Mogoče jih je oprati v stroju, s programom za občutljivo perilo, nikakor pa jih ne gre nositi v kemično čistilnico.

  • foto: Igor Škafar

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Ulica

    Timotej in Lada

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Portret

    Glasbeni in umetniški kolektiv, ki slavi robne prakse (post)internetne klubske kulture

    Zgodba kolektiva Nimaš izbire se začne s tipično pripovedko velikih sanj v malem mestu. »Doma na Obali nisem imel somišljenikov, s katerimi bi lahko karkoli ustvarjal. V nekoliko patetični maniri lahko rečem, da je bil to čas mladostniške eksistencialne krize: bil sem tako rekoč brez povezav z zunanjim svetom. Ko sem prišel v Ljubljano, se je moj svet obrnil na glavo,« se spominja Gabriele Steffe, 23-letni študent kulturologije in ustanovitelj ekipe Nimaš izbire, ki se je na ljubljanski sceni sprva udejstvovala kot mikro blagovna znamka »naredi-sam« ulične mode, pozneje pa je postala ena najbolj dejavnih sil v domači rejverski krajini.

  • STA

    2. 12. 2021  |  Kultura

    Prešernov kult v socializmu

    Gorenjski muzej je ob letošnji obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna v galeriji Prešernove hiše v Kranju pripravil občasno razstavo z naslovom Prešernov kult v socializmu v Kranju. Zaradi epidemioloških razmer slavnostnega odprtja razstave ne bo, na ogled pa bo od danes do 30. januarja.

  • Uredništvo

    2. 12. 2021  |  Kultura

    Pahorjeva politika in Janševi nestrpni tviti 

    V Galeriji Salsaverde v Izoli bodo, 3. decembra ob 18. uri odprli razstavo Mladininega fotoreporterja Boruta Krajnca z naslovom Politika 2.0. Gre za nadaljevanje projekta Politika iz leta 2014 z nestrpnimi tviti predsednika vlade Janeza Janše. Na razstavi bo predstavljenih 12 slik iz koledarja Politika in nestrpni tviti predsednika vlade iz današnjega časa.