• Damjana Kolar

    3. 12. 2019  |  Kultura

    Moč posameznika v boju proti institucijam

    V sklopu projekta Naši filmi doma, ki ga Slovenski filmski center, v sodelovanju s Cankarjevim domom organizira od jeseni leta 2017, bo 3. decembra ob 19.30 premiera kriminalne drame Korporacija, ki je nastala po scenariju Zorana Benčiča, pisatelja, avtorja besedil in vokalista skupine Res Nullius ter v režiji Mateja Nahtigala. Film, ki v ospredje postavlja preiskavo sporne gradnje stavbnega kompleksa, koruptivna dejanja vpletenih, govori o volji in moči posameznika; o boju proti institucijam, o posameznikovi angažiranosti ter o odločitvah, sprejetih v zakulisju.  Več

  • Damjana Kolar

    2. 12. 2019  |  Kultura

    Sejem ilustracije

    V Galeriji Vodnikove domačije bodo 3. decembra ob 17.00 odprli V. decembrski sejem ilustracije, na katerem se bo predstavilo 29 ilustratork in ilustratorjev tako starejše kot mlajše generacije, na ogled pa bodo tudi ilustracije Marije Lucije Stupica. S sejmom letos že peto leto zapored predstavljajo ilustracije najvidnejših domačih avtoric in avtorjev, tako originale kot printe. Kuratorka in vodja projekta: Maša P. Žmitek. Več

  • DK, STA

    2. 12. 2019  |  Kultura

    Ljubljanski festival nagradil film o ljubezni med slikarko in njeno portretiranko 

    Letošnji 35. festival LGBT filma se je 30. novembra končal s podelitvijo rožnatih zmajev. Tega si je po mnenju občinstva prislužil francoski film Portret mladenke v ognju, mednarodna žirija pa je med igranimi celovečernimi filmi nagradila film Nož v srce. Tudi letos rožnatega zmaja za kratki slovenski film zaradi premalo prijav niso podelili.  Več

  • DK, STA

    2. 12. 2019  |  Kultura

    Dnevi slovenskega filma v Srbiji

    Od 2. do 9. decembra bodo v Beogradu potekali peti Dnevi slovenskega filma. Svečano odprtje bo 6. decembra s filmoma, ki predstavita težave bivanja v dvoje (Raj, 2019, r. Sonja Prosenc in Mitja Ličen) in težke okoliščine, v katerih danes mladi iščejo svoj prostor pod soncem (Ne bom več luzerka 2018, r. Urša Menart). Na ta dan bodo ob 19.30 odprli tudi razstavo v počastitev 100. letnice rojstva Franceta Štiglica, ki jo je pripravila Špela Čižman iz Slovenske kinoteke. Več

  • Uredništvo

    1. 12. 2019  |  Kultura

    100 let Kuda praznujejo brez lastnega prostora

    KUD letos obeležuje 100 let delovanja v javno dobro, desetletja odprtosti za pobude in ustvarjanje različnih skupin in posameznikov (neuveljavljenih, depriviligiranih, robnih), desetletja bogate medgeneracijske dejavnosti in vztrajne nepokorščine zapovedanim smernicam različnih oblasti. Z obeleženjem okrogle obletnice, bi se KUD rad oddolžil in zahvalil vsem obiskovalcem, ustvarjalcem in drugim sodelavcem, ki so desetletja vztrajali v KUDovem kulturnem, ustvarjalnem in socialnem krogu. Več

  • IK, STA

    30. 11. 2019  |  Kultura

    Slade nocoj v Ljubljani

    Ljubljana, 30. novembra - V Hali Tivoli bodo nocoj gostili britansko zasedbo Slade, ki prihaja v Slovenijo ob 50-letnici delovanja. Skupina, ki jo vse od začetkov "držita pokonci" danes 73-letni Dave Hill in 72-letni Don Powell, je s svojo glasbo vplivala na številne poznejše rockerje, skladba Merry Xmas Everybody pa je še danes ena najbolj predvajanih božičnih pesmi. Več

  • Damjana Kolar

    30. 11. 2019  |  Kultura

    360 kratkih filmov in 12 celovečercev

    V Ljubljani bo od 2. do 8. decembra potekal 16. mednarodni festivala animiranega filma Animateka, na katerem bodo prikazali 360 kratkih animiranih filmov in 12 celovečercev, retrospektiva pa bo posvečena baltskemu animiranemu filmu. Festival bodo v Kinodvoru odprli s programom kratkih animiranih filmov, v okviru katerega bodo obeležili spomin na Rosta, žiranta Animateke leta 2015 ter izborom kratkih filmov letošnjih žirantk in žirantov. Več

  • Borka

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Plošča

    Darla Smoking: Extinct

    Domači dvojec Darla Smoking čemi na presečišču basovskega izročila in zvedavo hrupne sedanjosti. Odvodi dubovskih izrazov naj bi bili nekakšno osišče projekta, naveza pa jih uspešno obtežuje in upogiba z dimno zaveso noizerskega post rocka, folka različnih prostorov in drobcev elektronike. Prav to je Darlina glavna odlika: da ne ravna togo shematsko ali žanrsko, ampak gosto zvočno maso plasti z neprestanim mešanjem, tudi če s kakšnim korakom ali posnetkom preveč. Extinct je plošča, ki zavestno opozarja, da so vprašanja izumiranja in izginjanja ogroženih skupnosti nadvse aktualna, s temačnimi udarci pa nehote poda morda celo oceno, točnejšo od poziva k boju: izumrtje je neizbežno, za vse. Več

  • Goran Kompoš

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Plošča

    Leonard Cohen: Thanks for the Dance

    Skladbe, zbrane na plošči Thanks for the Dance, petnajsti (in menda poslednji) Cohenovi studijski plošči, je avtor posnel med snemanjem albuma You Want It Darker (2016), ki je izšel le nekaj dni pred njegovo smrtjo. Tiste, v katerih razmišlja o minljivosti, zapletenem odnosu z bogom in stanju sveta, ki ga zapušča, bi se verjetno morale znajti že na prejšnji plošči, toda Cohenu je za to, da bi jih končal, zmanjkalo časa. Zapel jih je z zadnjimi močmi, a tega v njegovem spokojnem glasu ni slišati, poleg tega je z dvema verzoma povedal več kot marsikdo drug z desetimi. In ker je vedel, da bodo to zadnje skladbe, ki jih bo zapustil fenom, je mednje umestil tudi nekaj erotičnih in humornih. Več

  • Gregor Kocijančič

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Plošča

    Beck: Hyperspace

    Becku je že kmalu po prelomu tisočletja zmanjkalo drznih glasbenih zamisli, s katerimi se je v devetdesetih letih odlikoval kot eden najbolj nepredvidljivih avtorjev v ameriškem (alternativnem) mainstreamu. A neutrudni glasbenik se ne pusti: Hyperspace je že štirinajsta plošča iz njegovega obsežnega, izrazito raznolikega opusa. Resda njegovo diskografijo zaznamuje predvsem slogovni eklekticizem, vendar to nikakor ni pojem, s katerim bi lahko opisali najnovejši album. Ta je medla mešanica synthpopa in minimalističnega indie R & B-ja, kar bi teoretično lahko bilo vznemirljivo – še posebej, ker je večino plošče koproduciral Pharell Williams – , v praksi pa so si skladbe z nove plošče med sabo tako podobne, da se neopazno zlijejo v dolgočasno celoto, ki zveni kot glasbeni ustreznik bež barve. Več

  • Borka

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Plošča

    DJ Shadow: Our Pathetic Age

    DJ Shadow se je precej zgodaj v karieri ujel v lastno past. Njegov prvenec, ki je bil mišljen kot eksperiment, vaja v tehniki ali preprosto odvod, je postal tako nepričakovano uspešen, da ga je popolnoma popredalčkal v ne čisto pravi oddelek. Leta 1996 izdana plošča Endtroducing do danes pomeni enega najpomembnejših prelomov in spomenikov ne le tehniki, ampak estetski paradigmi in celo ideološki plati semplanja. Nastal je kot čisti kolaž gradiva, ki ga je Shadow mukotrpno rezal in lepil z vinilk nepreglednega izvora. Bil je mejnik fenomena »zvokoplenjenja« (plunderphonics). Več

  • Marcel Štefančič jr.

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film

    Animateka

    Ko mali Jakob ostane sam doma, na svoje veliko presenečenje – no, na svojo veliko grozo – ugotovi, da bodo v parku, ki se razteza v predmestju Rige, postavili nebotičnik, ki bo kakopak vse spremenil. Ljudje se bodo odselili, kapital bo vse preoral in prekopal (okej, “renoviral” in “izboljšal”), skupnosti, v kateri se vsi poznajo, bo konec. Sosesko čaka gentrifikacija, ki jo skuša Jakob s sestrično Mimi in govorečimi – še kako čutečimi – psi preprečiti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film

    Ledeno kraljestvo II

    Ledeno kraljestvo je bilo tako velik hit, da so ga prelevili v videoigrice, igrače, broadwayski mjuzikl in atrakcijo v tematskih parkih, a pričakovali bi, da ga bodo prelevili kar v tematski park – Ledeno kraljestvo je namreč samo na velikih platnih pridelalo 1.27 milijarde dolarjev. Večjega animiranega hita zgodovina ne pomni. Disney je že z originalom zaslužil toliko, da mu nadaljevanja sploh ne bi bilo treba posneti, a ga je – in ga okrasil s štiklom Into the Unknown. Po naše: V neznano. Kar je fake news – Ledeno kraljestvo II je potovanje v že znano. Princesi, sestri Elza in Ana, Krištof, snežak Olaf in jelen Sven – vsi nekaj let starejši – iz kraljestva odpotujejo v “začarani” gozd (Enchanted Forest), kjer naj bi koreninile Elzine “čarobne” moči, toda gozd, v katerem živijo mirna, naivna, ljubka, ustrežljiva bitja, še najbolj spominja na eksotične kolonije, v katere se je v Disneyjevih stripih pustolovsko odpravljal Jaka Racman in tam potem odkrival “primitivna” ljudstva, ki svojih “čarobnih” moči – svojih zlatih zakladov – niso potrebovala, zato so jih z veseljem prepuščala zavojevalcem, ki so tako zlahka dokapitalizirali, opolnomočili in rešili svoje kraljestvo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film

    Parazit

    Korejski Parazit, zmagovalec letošnjega festivala v Cannesu, se dogaja v kapitalizmu. V svetu strašne ekonomske neenakosti. V svetu dirke navzdol. V svetu, v katerem je malo zmagovalcev in veliko poražencev. Je kaj bolj distopičnega od kapitalizma? Ne. In v tem distopičnem svetu – svetu strašne ekonomske neenakosti, dirke navzdol in zmagovalcev – se dogaja Parazit, ki ga je posnel veliki Bong Joon-ho, avtor sodobnih klasik, kot so Spomini na umor, Gostitelj, Mati, Okja in Ledeni vlak. Če ste jih videli, potem veste, da vas čaka nekaj nepredvidljivega, lucidnega, temeljitega, kinetičnega in alternativnega, distopičnega. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film

    Kraljestvo severnega jelenčka

    Ko se severni jelenček skoti, ima pet minut, da se postavi na tace, pet minut, da shodi, in pet minut, da steče in splava. Okrog njega so ledeni arktični mraz, podnebne spremembe in plenilci, od medvedov in žeruhov do volkov. In ta “primarna” scena se mu potem ponavlja vse življenje – vsak dan, vsako uro, vsak trenutek. Ajlo je tak severni jelenček, Kraljestvo severnega jelenčka – “naravni” film v slogu Davida Attenborougha – pa spremlja prvo leto njegovega življenja, toda ne na animiran način, temveč v živo, kar seveda pomeni, da se tudi vsi macbethovski trenutki “življenjskega kroga” zgodijo v živo. Severni jeleni, z Ajlom vred, so neukročeni – volkovi pa tudi. Tako kot severni jeleni ne vedo, da bi morali vleči Božičkove sani, volkovi ne vedo, da bodo tole gledali tudi mali vegetarijančki. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film

    Jaz sem Frenk

    “Slovence je treba enkrat za zmeraj razdelit. Vse levičarje je treba preselit na sever, vse desničarje na jug. Vmes pa kitajski zid. Ljubljana pa žal – po berlinskem vzoru. Zahodna in vzhodna. Nobene sprave ne rabmo – sam kitajski zid,” pravi Frenk (Janez Škof). Pravkar se je vrnil iz tujine, zato mu je vse jasno, zato hoče imeti o vsem svoj prav in zato je poln modrosti. Če ne dahne: “Danes niti nogometna žoga nima več duše.” Potem dahne: “Delo je generično bistvo človeka.” V Izraelu je živel v kibucu, a je odšel, ker so ga privatizirali. “Kibuc, to je matična celica komunizma!” V Izrael je odšel zato, da bi lahko še naprej živel v socializmu – v preteklosti. Ko se vrne v Tržič, izvemo, da je njegov oče zafural Peko, umrl pa “na vrhuncu” (očitno sredi fuka z najstnico za 100 evrov), in da njegov brat (Valter Dragan) – tranzicijski profiter z “veliko prazno hišo” in lepo zadeto ženo (Katarina Čas) – izkorišča “nevidno” delovno silo. Ja, tako kot v Šmidovi Anini proviziji, Košakovem Stanju šoka in Möderndorferjevem Infernu se tu zgrnejo vse topike s časopisnih naslovnic: privatizacija, stečajni upravitelj, ki nič ne more, agencije za zaposlovanje, neplačevanje nadur in socialnih prispevkov, “banda lopovska”, ki je “vse zajebala”, celo “dokument, ki lahko ogrozi eno močno politično opcijo”. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film

    Zgodbe iz kostanjevih gozdov

    Kdor je bral Sonete nesreče, ve, da je Prešeren v verzih “Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi, skrb vsak dan mu pomlájena nevesta, trpljenje in obup mu hlapca zvesta,” ustvaril vtis negibnosti, mrtvosti, paraliziranosti. Kako je to storil, pa je pred mnogimi leti, tam nekje v sedemdesetih, v reviji Jezik in slovstvo pojasnil profesor Silvo Fatur: tako, da ni uporabljal glagolov! Ti verzi so brez glagolov. Zgodbe iz kostanjevih gozdov, ki so na Festivalu slovenskega filma pobrale 11 vesen (rekord!), so film brez glagolov. Kadri so dolgi, počasni, tišine so dolge, mučne, atmosfera je težka, mrka, depresivna, jesensko listje odpada, ceste so prazne, makadamske, hiše – kmečke, ruralne – so postarane, zaraščene, utrujene, sobe so mračne, skromne, asketske, hodniki so hladni, pusti. Gregor Božič ustvari vtis negibnosti, mrtvosti, paraliziranosti, a ne brez razloga: film, ki izgleda tako, kot da bi Vojko Duletič posnel Povest o dobrih ljudeh, se dogaja v Benečiji, ki je po II. svetovni vojni obtičala. Več

  • Bernard Nežmah

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Knjiga

    Johann Wolfgang Brügel Stalin in Hitler: Pakt proti Evropi

    Glavnina zapisov izhaja iz časov med letoma 1939 in 1941 ter predstavlja vrsto pogajanj med Moskvo in Berlinom. Ko so Sovjeti denimo zavzeli vso Litvo, so nacisti protestirali, da tudi njim pripada del, nakar so se leta dogovarjali o denarni in materialni kompenzaciji, zraven katere pa so nemški diplomati dosegli, da boljševiki niso nacionalizirali lastnine tamkajšnje nemške manjšine. Pomenljivi so odlomki iz sovjetskih časnikov, ki so v nekem obdobju opustili protinacistično retoriko. Še več, komunistični tisk v okupirani Franciji je nemško zmago opisal kot največji poraz francoskih imperialistov. Stalinove koncesije Hitlerju so segle celo do izročanja nemških emigrantov in Judov v roke SS! Nemških koncesij Stalinu na račun komunističnih partij okupirane Evrope delo ne omenja. A onkraj moralnih vprašanj knjiga odstira pletenje tesnih medosebnih vezi: Stalin pošlje Ribbentropu brzojavno čestitko za rojstni dan, Ribbentrop prosi Molotova, da mu ob obisku prinese še Stalinov portret, Mikojan podari krzno Ribbentropovi ženi, še dan pred nemškim napadom na SZ Molotov prijateljsko kramlja z nemškim ambasadorjem … Več

  • Matej Bogataj

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Knjiga

    Milan Petek Levokov: Kdo se še boji Anne Riesman?

    »Kratki roman o nekem zločinu in pozabi«, kot se glasi podnaslov, se samo po dogajalnem kraju loči od pisanja nobelovca Patricka Modiana. Ta se ukvarja z izginulimi s pariških ulic in iz kavarn, kjer so pustili šibko sled in se naselili le v spomin pripovedovalca, ki zdaj poskuša rekonstruirati njihovo zgodbo in jih iztrgati pozabi. Levokov pa je zgodbo postavil nekam blizu bregov Drave in v gozd ob zaselek, kjer se med gobarjenjem sprašuje, kje natančno je grob naslovne junakinje. Več

  • Izak Košir

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Dogodki

    Animateka 2019

    Letos bo v Ljubljani že šestnajstič potekal mednarodni festival animiranega filma. Animateka bo na ogled v Kinodvoru, Kinoteki in Stari mestni elektrarni. Sklopov bo veliko, od kratkih filmov do nagrajenih celovečernih. Poleg filmov za odrasle bodo tudi tokrat na sporedu filmi za otroke, ki bodo premišljeno označeni s starostnimi oznakami, da bodo starši vedeli, koliko starim otrokom so namenjeni. Celoten urnik in program tujih ter domačih animiranih filmov si lahko ogledate na spletni strani www.animateka.si. Več

  • Izak Košir

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Dogodki

    Rick Leon James, Jazz Club Ljubljanski grad

    Rick Leon James je v Londonu živeči glasbenik, aranžer, skladatelj, multiinštrumentalist in glasbeni producent s karibskimi koreninami. Je mojster baskitare, velja za enega najboljših basistov na Otoku, celo sam Herbie Hancock je zanj dejal, da je kot reinkarnacija legende basa Jaca Pastoriusa. Zato nič čudnega, da je v svoji pestri glasbeni karieri nastopal s svetovnimi imeni, kot so Amy Winehouse, Chaka Khan, Keziah Jones in Jessie J. V Ljubljani bo predstavil svoj novi projekt, na odru pa se mu bosta pridružila tudi David Mrakpor na klaviaturah in Jon Onabowu na bobnih. Več

  • Izak Košir

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Dogodki

    Lebanon Hanover, Kino Šiška

    V Ljubljani bo nastopil darkerski duo Lebanon Hanover. Na Radiu Študent so zapisali, da je njegova najmočnejša plat v tem, da zna ustvariti nostalgično in otožno vzdušje, hkrati pa glasbenika na plošči uspešno vzdržujeta tudi energično dinamiko. »Njuna glasba te prisili k plesu, vendar si tega želiš v nekem vlažnem in plesnivem kotu neznanega podzemnega diska nekje v vzhodni Evropi, ravno v trenutkih, preden se bo zrušila železna zavesa in bo svet zahodnega potrošništva zavladal vsakodnevni realnosti. Lebanon Hanover sta torej časovni stroj za vse depresivne ljubitelje novega vala.« Več

  • Stanka Prodnik

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  TV

    Pogumno tiho

    Kultura na TV Slovenija je resna oddaja, ki svojega predmeta obravnave in gledalcev običajno ne podcenjuje. Zato nas je v ponedeljek toliko bolj razočaralo, da je novinarka Maša Levičnik v prispevku s tiskovne konference pred začetkom 35. slovenskega knjižnega sejma spregledala ali namenoma izpustila trpko ironijo. »Ob 200. obletnici smrti Valentina Vodnika podoba tega pomembnega predstavnika razsvetljenstva vabi na knjižni sejem. In ob razsvetljenstvu, ki velja za temelj evropske kulture, je v fokusu kar celotna celina Evropa,« je obetavno predstavila veliki dogodek, nato pa visokoleteče besede prepustila še Zdravku Kafolu, predsedniku sejma. »Sejem skuša biti aktualen, družbeno odgovoren in se odzivati na dogodke,« ga je opredelil Kafol. Več

  • Saša Eržen

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Hudo

    Kruh, ki sveti

    Zakaj bi se delali norca iz belega kruha, če lahko iz njega naredijo tako lepe svetilke? Japonska oblikovalka Jukiko Morita, ki je včasih delala v pekarni, obožuje kruh. Svojo ljubezen je prelila v svetilko pampshade – kar je skovanka iz besed lampshade, ki v angleščini pomeni senčnik za luč, ter pain ali pan, kruh po francosko oziroma japonsko –, izdelano iz kruha. Žemljica, rogljiček, hlebec ali francoska štruca so premazani z umetno smolo, v njihovi notranjosti pa se skriva lučka, ki toplo žari. Svetilke so ročno narejene na Japonskem. Najprej spečejo čisto pravi kruh in nato izdolbejo sredico, da ostane kar se da tanka skorja, ki jo od zunaj in znotraj prevlečejo s smolo. Tako preprečijo propadanje kruha in ta postane trden ter trajno obstojen. Dodajo še električno vezje z LED-žarnicami in, voilà, lučka je pripravljena za uporabo. Kupci lahko izbirajo med osmimi različnimi pekovskimi izdelki, ki so predelani v namizne ali stenske svetilke in se napajajo z baterijami ali prek električne napeljave. Jukiko Morita si prizadeva, da je čim več njenih svetilk izdelanih iz kruha, ki ga pekarnam ne uspe prodati, in je tako recikliran. Sredice kruha prav tako ne zavržejo, temveč jo zaužijejo ali predelajo v drobtine. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Ulice

    Monika

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Portret

    Aleksander Vujović, arhitekt in scenograf, ki je pol inženir in pol umetnik

    Ko je bil Aleksander Vujović (1985) v najobčutljivejših letih, se je za otroka presenetljivo veliko selil: zar adi nar a ve poklica staršev, predvsem očeta oficirja, je že do šestega leta zamenjal tri lokacije v Ljubljani, kjer je bil rojen, se zatem preselil v manjši kraj v bližini Beograda, sledili pa sta še selitvi v Beograd in Kragujevac in nazaj v Ljubljano. »Vmes je bilo še nekaj manjših premikov, kratek čas sem na primer preživel v Tolminu, od koder izvira moja mama.« Čeprav so selitve navadno povezane s stresom, sta v njegovem primeru iz pogoste menjave okolja izšli dve pozitivni stvari: prva je ta, da je ves čas preklapljal med dvema jezikoma, kar mu je na splošno pomagalo pri razvijanju divergentnega mišljenja, hkrati pa bivanje v različnih okoljih prepoznava kot enega od vzgibov za to, da ga je začel zanimati prostor. »Vedno sem se spraševal, zakaj je neko okolje drugačno kot drugo. Zakaj je neka kavarna drugačna od tiste, kamor sicer hodim, zakaj se nekje počutim dobro in kaj me v prostoru moti; kako lahko že minimalni posegi spremenijo človekovo dojemanje in odnos do prostora? Oblikovanje prostora v širšem kontekstu, bodisi je to postavitev dveh miz in kavča bodisi stavbe ali naselja: to me je od nekdaj zanimalo.« Študij arhitekture se je zdel logična izbira, četudi se je nekaj časa zgledoval po starših in na začetku gimnazije razmišljal o študiju ekonomije ali obramboslovja. »Potem pa sem se moral soočiti z izbirnimi predmeti in skupaj še z dvema sošolcema povzročil preglavice, ker smo si izbrali kombinacijo fizike in umetnostne zgodovine. Več

  • Damjana Kolar

    29. 11. 2019  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V Channel Zero prihaja londonski producent in DJ Ahadadream, trenutno eden najbolj prepoznavnih akterjev t. i. "hard drums" klubske elektronike in soustanovitelj založbe More Time Records, v Klubu K4 bo nastopil Asimin Asanof, legenda reške glasbene scene, v Gala halo pa se vrača legendarna edicija serialke Pod pritiskom – Jungle is Massive!, na kateri se bodo predstavili Dado, Zhe, Borka, Bakto in Woo-D. Več

  • ODPRTO PISMO

    28. 11. 2019  |  Kultura

    Zaprtje knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino je škodljivo za slovenski nacionalni interes 

    Ob koncu prejšnjega tedna se je uresničila napoved, da bo knjižnica Inštituta za novejšo zgodovino s 1. decembrom 2019 zaprla svoja vrata za vse zunanje uporabnike. Ob 60-letnici inštituta in sistematičnega zbiranja gradiva za proučevanje novejše zgodovine gre za obžalovanja vreden zaplet, katerega korenine tičijo v slabo zastavljeni raziskovalni politiki slovenske vlade, česar pa si razvita in civilizirana družba, v katero naj bi sodili, ne bi smela privoščiti. Več

  • Damjana Kolar

    28. 11. 2019  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

    Tokrat priporočamo premiero predstave Lewisa Carrolla Alica v čudežni deželi v režiji Magdalene Reiter, pregledno razstavo Dimitryja Orlača, enega najbolj samosvojih sodobnih umetnikov, premiero družinskega muzikala Charlesa Dickensa in Neila Bartletta Božična pesem v režiji Ivane Djilas, koncert dark wave dvojca Lebanon Hanover, premiero drame Nejca Gazvode Mostovi in bogovi, ki je nastala po motivih del Toneta Partljiča v režiji Aleksandra Popovskega. Več