• Damjana Kolar

    30. 7. 2019  |  Kultura

    Družbeno-politični rituali 

    V Novem mestu bo med 31. julijem in 4. avgustom potekal festival Fotopub, katerega cilj je "prepoznavanje kvalitet uveljavljajočih se umetnikov in odpiranje prostora za neodvisno raziskovanje, eksperimentiranje in nekonvencionalne kuratorske prakse". Festival je bil leta 2014 rekonceptualiziran in se mu je od tedaj uspelo uveljaviti kot mednarodna platforma za promocijo, spodbujanje in razvoj najbolj inovativnih umetniških dejavnosti onkraj meja sodobnih umetnosti in kultur. Več

  • Damjana Kolar

    29. 7. 2019  |  Kultura

    Maribor je prihodnost

    V Galeriji K18 v Mariboru bodo 29. julija ob 19.00 odprli razstavo Roberta Marina in Matjaža Rušta z naslovom Maribor is the future, ki je nastala na njuni enomesečni rezidenci, predstavljena pa bo v obliki intervencije v javni prostor na fasadi galerije in s tiskano publikacijo - magazinom, ki bo vseboval celotno serijo. Roberta Marina in Matjaža Rušta v tandemu poznamo predvsem po projektu "Najlepše mesto na svetu". Gre za serijo dokumentarnih fotografij, ki v obliki fotobloga nastaja od leta 2014 in je bila med drugim predstavljena tudi kot tiskana publikacija, vsebinsko pa je vezana na Ljubljano, kjer fotografa živita. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Film

    Peter Pan: Iskanje knjige Nije

    Pri tejle animirani verziji Petra Pana kar pozabite na animacijo: tako je ploska, rutinska in televizijska, da se sprašujete, če bo Peter Pan sploh letel in če bo kapitan Kljuka imel kljuko. Toda otroke, ki bodo tole gledali, vendarle čaka dobra lekcija, saj je glede na to, da se kapitan Kljuka dokoplje do starodavne knjige s strašnimi “magičnimi” močmi (iz nje lahko skočijo pošasti! zbogom, dežela Nije! adijo, London!), sporočilo vendarle osvobajajoče. Kakšno je sporočilo, je na dlani: knjiga je orožje! Vzemite jo v roke! Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Film

    Levji kralj

    Prizori, ki zažigajo v animiranih filmih, zažigajo prav zato, ker so animirani. Liki, ki so tako simpatični v animiranih filmih, so tako simpatični prav zato, ker so animirani. Kar velja tudi za gege v animiranih filmih – duhoviti in zabavni so prav zato, ker so animirani. In seveda, to velja tudi za emocije v animiranih filmih – raznežijo nas prav zato, ker so animirane. Ergo: reči, ki se zgodijo v animiranih filmih, kupimo le zato, ker so animirane. Če ne bi bile animirane, nas ne bi zanimale. Toda Disney je sklenil, da bo nezanimiv, zato serijsko snema “igrane” – okej, digitalno fabricirane – rimejke svojih animiranih klasik. Knjiga o džungli, Lepotica in zver, Pepelka, Aladdin, Slonček Dumbo. Zdaj je tu še Levji kralj, “Bambi z levi”, Hamlet à la Disney, kar pomeni, da so tu vsi “nepozabni” liki (Simba, Mufasa, Scar, Timon, Pumbaa, Nala, pa hijene), šekspirjanski zapleti in “veliki” trenutki (prizori, štikli, replike, grozljivosti ipd.), ki so krasili original in ki zdaj, četudi pedantno, tako rekoč dobesedno prevedeni v “igrano” verzijo, izgledajo čudno ceneno, banalno in naivno. Disney nam hoče reči: joj, a se spomnite tega prizora! Ali pa tega! Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Film

    Jekleno nebo 2: Parodija zemeljskega relativiziranja nacizma

    V Jeklenem nebu so se nacisti skrivali na temni strani Lune – ja, Luno so naredili spet veliko. Da bi še Zemljo naredili spet veliko, so pakirali veliko invazijo. No, lani so jo očitno izvedli, a se je končala apokaliptično, s planetarno jedrsko vojno, ki jo je preživela le peščica ljudi, zdaj, v Jeklenem nebu 2, parkiranih na Luni, jasno, na njeni temni strani, v nekdanji nacistični bazi (“Neomenia”). Nacisti in antinacisti živijo skupaj. Če hočejo preživeti, morajo živeti skupaj. Manjka le Trump, da bi poudaril, da na obeh straneh, nacistični in antinacistični, najdemo “dobre ljudi”. Nacisti so se vrnili – to vidimo. Denacifikacije je konec. Tisti “nikoli več”, ki je veljal po II. svetovni vojni, pač ne velja več. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Film

    Plazenje

    Plazenje naredi to, kar so naredili Žrelo, Globoka modrina, Piranha 3D, Nevarnost iz globine in Megalodon – v vas ubije željo, da bi se kopali. Na vsakem zavoju, na vsaki izboklini, na vsaki senzaciji, na vsakem sunku, na vsaki pasti, na vsaki začimbi, na vsakem vizualnem triku, na vsaki eskalaciji, na vsakem ugrizu tega šokerja piše: ne hodite v vodo! Ko se Haley (Kaya Scodelario), floridska šampionska plavalka, med silovitim divjanjem hurikana vrne domov, v evakuirano mestece, da bi preverila, zakaj se njen oče (Barry Pepper) ne odziva na telefonske klice, v grozi spozna, da hurikan 5. stopnje ni še nič. Očeta je obžrl orjaški aligator, ki ga je naplavil hurikan. A tudi to ni še nič: aligator ni le en, ampak jih je več, vse več, z očetom “vedrita” v prizemlju, na edinem varnem “otočku” v hiši, a ven ne moreta, hurikan bruha vse hujši dež, jezovi popuščajo, voda pa hitro narašča. Več

  • Gregor Kocijančič

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Plošča

    Khruangbin: Hasta El Cielo

    Teksaški trojec s tajskim imenom, ki ga ne znajo izgovoriti niti nekateri njegovi najbolj goreči oboževalci, se je na glasbenem zemljevidu suvereno zasidral z lansko ploščo Con Todo El Mundo. Resnično gre za zemljevid celotnega sveta, saj zasedba vplive vleče od vsepovsod: od Irana prek Azije do Jamajke. Z novim albumom se posveti prav tej zadnji: je dubovska reciklaža lanske plošče, kar se zdi nekoliko nepotrebno, saj je dub občutno zaznamoval že izvirno gradivo. Hrbtenica plošče je – kot se za dub spodobi – spokojno nagruvan dialog med basom in bobni, je pa to skoraj vse, kar ponuja Hasta El Cielo. Več

  • Borka

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Plošča

    Različni izvajalci: Revenge of the Dreamers III

    J. Cole je eden redkih ameriških raperskih zvezdnikov, ki velik kos svojih hitov producirajo kar sami, in je eden številnih, ki krmarijo lastno založbo. Njegova, Dreamville, streže s tretjim delom kompilacije, namenjene promociji hišnih izvajalcev, a z edinstveno posebnostjo, da si protagonisti datotek niso podajali prek speta, ampak so deset dni dejansko skupaj ždeli v studiu. To se pozna. Revenge III je koherenten in kompakten paket ekipnih rezov, klubskih udarcev in (čezmernih) r & b-jevskih zibalic. Sanjači niso malenkostni, saj so k sodelovanju povabili več kot 300 glasbenikov in nazadnje jih je več kot 50 sproduciralo več kakor 120 posnetkov. Končni izbor 18 bi zatorej lahko bil prepričljivejši. Več

  • Gregor Kocijančič

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Plošča

    Beyonce: The Lion King: The Gift

    Glasba, ki jo je sloviti (filmski) skladatelj Hans Zimmer ustvaril za sodobno predelavo Disneyjeve klasike Levji kralj, očitno ne zadošča. Trženje filma spremlja še plošča The Gift, ki jo je podpisala Beyonce. Za »darilo« kraljice popa je izbran nenavaden format, ki je nekje med Beyoncejinim avtorskim albumom, zbirko izbranih odlomkov dialogov iz filma in kompilacijo afropopa, ki jo je kurirala sama. Namen plošče, ki jo avtorica opisuje kot »ljubezensko pismo Afriki«, ni jasen: razen odlomkov dialogov, ki so uporabljeni za uvode v skladbe, album nima ničesar skupnega z Levjim kraljem: plesni afropop, ki ga je izbrala Beyonce, bolj kot v Disneyjevo pravljico sodi v kakšen plažni bar na portoroški rivieri. Razen dveh izstopajočih skladb ves izdelek deluje nekoliko medlo in nedodelano, pogosto pa je preveč osladen celo za Disneyjeve standarde. Več

  • Goran Kompoš

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Plošča

    Brian Eno: Apollo: Atmospheres & Soundtracks – Extended Edition

    Brian Eno je pri ustvarjanju vedno raje gledal naprej kot nazaj. Tokrat je naredil izjemo. Zaradi 50. obletnice pristanka na Luni in ker je leta 1983 skupaj z bratom Rogerjem in Danielom Lanoisom, dolgoletnim sodelavcem, cenjenim kanadskim producentom in kitaristom, posnel glasbo za dokumentarni film o Nasinem programu Apollo. Ker je bil odziv na kolaž videoposnetkov Apollovih odprav in glasbe slab, so film nadgradili s posnetki intervjujev z astronavti in ga na platna poslali šest let pozneje, je pa glasba medtem že zaživela svoje življenje. Še veliko živahnejše po tem, ko se je Ewan McGregor ob sublimnih teksturah skladbe Deep Blue Day v filmu Trainspotting potopil v straniščno školjko. Skladbe s soundtracka so se pozneje znašle še v drugih kultnih filmih, navdihnile četo glasbenikov, plošča pa danes velja za klasiko ambientalne glasbe in eno najbolj prepoznavnih in priljubljenih Enovih del. Zdaj so jo za ponatis zvočno izboljšali, Eno pa se je prvič po 36 letih spet sešel z bratom in Lanoisom in skupaj so za razširjeno različico plošče posneli 11 novih skladb. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Dogodki

    Poletna punk poezija

    Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko obiskovalcev se je torkovega koncerta Shilpe Ray udeležilo zato, ker so ameriško glasbenico indijskih korenin leta 2013 slišali na koncertu Nicka Cava in njegove zasedbe The Bad Seeds v Hali Tivoli. O tem, da si je na račun sodelovanja s Cavom, ki ji je solistični prvenec It’s All Self Fellatio (2013) objavil pri svoji založbi Bad Seeds Ltd., gotovo pridelala nove privržence, sicer ni dvoma. Je bilo pa na takratnem koncertu, kjer je nastopila v vlogi predskupine, očitno, da so jo Cavovi feni precej grdo zignorirali. Ja, verjetno bi ji mnogo več simpatij namenili privrženci Cavove prejšnje, bolj surove, umazane in punkovsko razposajene zasedbe The Birthday Party. Podoben vtis je pustil tudi njen torkov nastop na lepo zapolnjenem Letnem vrtu Gala hale. Več

  • Bernard Nežmah

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Knjiga

    Tanguy Viel: 353. člen kazenskega zakonika

    Pred tremi leti se je avtor pojavil v slovenskem prevodu z delom Pariz–Brest, o katerem sem zapisal, da slog prekaša vsebino. Zdaj je vsebina osmislila slog. Viel je namreč našel temo, objekt pisanja, ki je vreden forme klasičnega romana. V malem mestecu propadajoče podjetje odpusti večino delavcev, in to z galantno odpravnino v vrednosti majhne hiške. Sledijo umor, retrospektivna pripoved, sodnikov pogovor z morilcem, psihologija akterjev, case study gradbene investicije in serija nepredvidljivih obratov ter osupljiv vrhunski zaključek. Več

  • Matej Bogataj

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Knjiga

    Éric Vuillard: Dnevni red

    »Veščina pripovedi je ravno v tem, da nobena pripoved ni nedolžna,« zapiše Vuillard v kratkem romanu, v katerem neusmiljeno do vpletenih, tudi do nehotenih scagancev in osramočenih pritrjevalcev, secira vzpon nacionalsocializma in Hitlerja na oblast. Več

  • Lara Paukovič

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura

    Knjižnice in knjigarne: zaveznice ali sovražnice?

    Knjižnice so hrami znanja, socialni korektiv in imajo pomembno vlogo pri širjenju bralne kulture, sploh v Sloveniji, ki se lahko pohvali z razvejeno in široko dostopno mrežo splošnih knjižnic. Vendar pa se ob debatah o krizi založništva poraja vprašanje, ali nanjo nekoliko vpliva tudi to, da si bralci pri nas knjige raje izposojajo, kot jih kupujejo. Raziskava Knjiga in bralci V: bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji iz leta 2014 (ravnokar se izvaja nova) je sicer ugotovila, da sta nakupovanje knjig in izposoja v knjižnicah pozitivno povezana, saj je med obiskovalci knjižnic največ sedanjih in potencialnih intenzivnejših kupcev knjig, vendar pa v njej hkrati najdemo podatek, da je znotraj skupine, ki ne kupuje knjig, vseeno dve tretjini tistih, ki si knjige izposojajo. Poleg tega je 78 odstotkov anketirancev zadnjo leposlovno knjigo pridobilo tako, da so si jo izposodili, ne kupili – bodisi v knjižnici (največji delež, 44 odstotkov) bodisi od znancev ali iz domače knjižnice. Zgovorno je, da so celo ljudje, ki bi si nakup knjige lahko privoščili, na najbolj izposojana dela (zadnji tak slovenski primer je Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj, ki je sicer nekaj posebnega, kajti knjiga se za slovenske razmere tudi odlično prodaja; prav tako Jezero Tadeja Goloba, za katero se prav tako še vedno vrstijo virtualne rezervacije) pripravljeni čakati tudi po več mesecev. Da bralci dajejo prednost izposoji, nam postane jasno, že če primerjamo število izposoj in število prodanih izvodov posamezne knjige – število izposoj je praviloma občutno višje od števila prodanih izvodov, tudi če gre za uspešnico. Nagrajeni in večkrat ponatisnjeni roman Draga Jančarja To noč sem jo videl se je prodal v okoli 10.000 izvodih. Knjižničnih izposoj vseh natisov od leta 2010, ko je bil roman prvič izdan, pa je bilo več kot 35.000. Prvih pet največkrat izposojanih knjig v posameznem letu (v letošnjem letu je to otroška knjiga Brina Brihta) ima praviloma od 7000 do 15.000 izposoj, založniki pa so že veseli, če jim – sploh pri domači literaturi – uspe prodati polovico naklade, tj. 200–300 izvodov. Več

  • Izak Košir

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Dogodki

    Boris Beja: Tišina v času hrupa, Galerija Velenje

    Umetnik Boris Beja (1986) nas vselej povabi, da vstopamo v njegove prostorske instalacije, in kot pravi sam, jih šele gledalčevo telo tudi osmišlja in na neki način dokonča. Tudi pri svojem najnovejšem umetnostnem projektu nas povabi v interpretacijo tišine, ki se je v okolju, v katerem ustvarja, vzpostavila kot ključen element ustvarjalčevega okolja. Več

  • Izak Košir

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Dogodki

    Festival King of the Concrete, Ljubljana

    Od 1. do 4. avgusta bo na različnih lokacijah v Ljubljani potekal hiphop festival King of the Concrete. Najprej se bo v četrtek ob 15. uri v Žmaucu odvil pogovor s predstavniki štirih elementov hiphop kulture, sledila mu bo predstavitev mojstrov scratcha, nato pa bodo v večernih urah za gramofone stopili tisti didžeji, ki se bodo želeli predstaviti občinstvu. Dan kasneje se bo v parku Mostec ob 16. uri začel break jam battle, ki bo trajal vse do 21. ure zvečer. Osrednji dan festivala bo sobota, in sicer bodo v Božidarju potekali delavnice, plesna tekmovanja, koncerti domačih in tujih izvajalcev ter tudi after party, ki se bo zaključil ob 5. uri zjutraj. Nastopili bodo: Teknical Development.IS (VB), General Woo (HR), Ajs Nigrutin (RS), Klemen Klemen (SI), Figub Brazlevič (DE),Tikogo (DE), Koolade (HR), Mrigo & Ghet (SI), Vazz (SI), F-raw Blanka (SI), Sajkoslav (SI), Skova (SI), Siknes (SI), Naji (IR) in številni drugi. Sklepna nedelja pa bo v Klubu rečnih kapitanov namenjena uživanju ob ritmih jazza, funka in afrobeata finske zasedbe Shameless Shongololo Band. Več

  • Izak Košir

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Dogodki

    Skunk Anansie, Kino Šiška

    Ob praznovanju 25-letnice na glasbenem prizorišču se bo v Ljubljani ustavila ena od najvidnejših britanskih rock zasedb – Skunk Anansie. Pogosto politična vokalistka Skin je prepričala poslušalce (s prodornim glasom) in tudi gledalce (s karizmatičnim nastopom) emtivijevske generacije ter s sopajdaši ustvarila nekatere večne hite, ki jih na radijskih valovih slišimo še danes – med njimi so tudi Hedonism (Just Because You Feel Good), Weak in Brazen (Weep). Skupina se je po večletnem ustvarjalnem premoru leta 2009 ponovno združila in doslej ponudila že tri nove studijske plošče. Občinstvo bo pred Skunk Anansie ogrela prodorna domača zasedba MRFY. Več

  • Stanka Prodnik

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  TV

    Naše zdravje, naše sanje

    Na televiziji Planet Plus, dodatnem kanalu televizije Planet, so nas v torek razveselili z oddajo Vaše zdravje, naša skrb, v napovedniku »oddajo, namenjeno izključno vašemu zdravju, v kateri se bomo posvetili zdravstvenim tegobam današnjega časa in vam ponudili rešitve za boljši jutri«. Že začela se je razburljivo, saj smo posumili, da voditeljici Ljubici Spurej Jazbinšek niso zaupali imena oddaje, ko nas je pozdravila »v naši in v vaši tržnici« (kar se je sicer izkazalo za bolj resnicoljubno). Nadaljevala je, da je to svetovalna oddaja, v kateri bodo svetovali, kako si na povsem naraven način lahko pomagamo sami. Če ne že dotlej, smo zelo kmalu sklenili, da bi bilo najbolj naravno in zdravo izklopiti televizor. Tema oddaje so bila obolenja srčno-žilnega sistema, edina gostja pa je prišla iz menda izjemno uspešnega družinskega podjetja Biovis. Aida Budimlić se je predstavila kot strokovna sodelavka, ki je vsak dvom o tem, da je usposobljena za televizijsko »kramljanje in predvsem svetovanje ljudem« o njihovih srčno-žilnih sistemih, razblinila s tem, da je nekoč imela tudi sama neke zdravstvene težave. Več

  • Saša Eržen

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Hudo

    Pastomat

    Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da ste bili hudo zaspani, pa ste si morali pred spanjem še umiti zobe. Med čakanjem na to, da razvijejo cenovno dostopne robote, ki nam bodo v prihodnosti umivali zobe, si lahko prihranimo vsaj napor, potreben za stiskanje tube z zobno pasto. Obstaja kar nekaj različic dozirnikov za zobno pasto, ki odmerijo količino, potrebno za eno umivanje zob, in jo iztisnejo na zobno ščetko. Enega od njih ponuja špansko podjetje Innovagoods, prava zakladnica izdelkov, ki bi si zaslužili predstavitev v vaši priljubljeni rubriki. Dozirnik je zastavljen univerzalno, da se vanj prilegajo tube zobnih past različnih proizvajalcev. Ker je odmerjanje mehansko, za svoje delovanje ne potrebuje baterij. S pomočjo močnega lepilnega traku ga namestimo na steno, enako kot držalo za pet zobnih ščetk, ki je priloženo izdelku. Glede na to, da manjši otroci praviloma uporabljajo drugo zobno pasto kot starši, je zadeva verjetno namenjena družinam z odraščajočimi otroki, vsekakor pa gre še za enega v vrsti »nepogrešljivih pripomočkov« za lajšanje tegob lenih posameznikov. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Ulice

    Natalia in Alan

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    26. 7. 2019  |  Mladina 30  |  Kultura  |  Portret

    Aljaž Primožič, pisec

    Osemnajstletni Aljaž Primožič je letošnji dobitnik Župančičeve frulice, ki jo vsako leto podeljujejo najboljšim osnovnošolskim in srednješolskim pesnikom ter osnovnošolskim deklamatorjem. V konkurenci dvainštiridesetih pesnikov je žirijo v sestavi Veronika Dintinjana, Igor Divjak in Janko Lozar prepričal z grenko ljubezensko pesmijo Moje stanovanje. Vendar si pozornosti ne zasluži le zaradi nagrade, temveč ker kljub mladosti že nekaj let opozarja nase s svojo umetnostjo. Je urednik gimnazijske literarne revije in vodja šolske gledališke skupine, sodeluje pri pesniškem festivalu Izrekanja in literarnih večerih ter dogodkih v rodnem Celju, objavlja v pomembnejših literarnih revijah in na portalih, dve leti je bil del projekta Mlada Drama – prvič so sodelujoči dramska besedila ustvarjali pod mentorstvom Žige Divjaka, drugič Luke Marcena –, režiral pa je tudi že tri produkcije, Jagababo Daneta Zajca, Salomo Oscarja Wilda in posebej odmevno Trpljenje mlade Hane Katje Gorečan. Ker se je v režiji prvič preizkusil tako mlad, se v teh treh predstavah dobro kaže kronologija njegovega razvoja. »Ko smo delali Jagababo, smo se vsi še precej iskali, ampak mislim, da je bil končni izdelek kljub temu dober. Saloma je bila zame spet malo drugačna izkušnja, ker se mi je zdelo, da nisem delal čisto s srcem, ampak če ne drugega, sem se takrat naučil, da moram res stati za predstavo oziroma tistim, kar počnem, ker se to pozna na končnem izdelku. Raje delam v manjši zasedbi, pri Salomi pa je veliko likov – poleg tega nisem v celoti padel v besedilo.« Zato pa se je toliko bolj našel v Trpljenju mlade Hane, s katero so ustvarjalci gostovali na festivalih Trans- generacije in Vizije. Sicer se še vedno nima za režiserja, ker je zanj režiser nekdo s formalno izobrazbo – vendar pa računa na to, da jo bo kmalu imel, izobraževanje želi namreč nadaljevati na AGRFT, smer gledališka režija. »Čeprav tudi pišem poezijo, o primerjalni književnosti ne razmišljam, ker to lahko še naprej počnem ob poklicu. Če mi uspe priti na režijo in dobiti neko zaposlitev na tem področju, bom res zadovoljen.« Več

  • Damjana Kolar

    26. 7. 2019  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V Klubu Monokel bo potekal 42-urni maraton, na katerem bodo nastopili: Estera, Commercial Break, B L N, Katcha, Maša, NinaBelle, Nina Hudej, Philip IV, Pobalnika, Volk, Annarch, Duki, m00sh, Gašper Torkar, Tetsuo, v Dvorani Gustaf pa Kryptønight: The Jump Up Frenzy, kjer bodo za zabavo poskrbeli Dominus Diaboli, Wooga, Kryptønite, No Comply, Skinitch. Več

  • Damjana Kolar

    25. 7. 2019  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    Tokrat priporočamo koncert južnoafriškega dua FAKA, pregledno razstavo Borisa Beje z naslovom Tišina v času hrupa, koncert Bowraina z godalnim kvartetom, 4. mednarodni filmski festival Kranjska Gora, ki bo v sedmih dneh ponudil več kot 70 filmov, zaključek Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva 2019, koncert legendarne ameriške progresivne metal skupine Queensrÿche. Več

  • Uredništvo

    24. 7. 2019  |  Kultura

    Trk med muzejem, univerzo in telesom

    Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo od 25. julija do 2. avgusta potekal Metabolični muzej-univerza, ki bo ponudil eksperimentalen izobraževalni program obiskovalcem 33. grafičnega bienala ter tudi drugim obiskovalcem ljubljanskih muzejev, ki sodelujejo pri bienalu. V sedmih dneh bodo izbrane razstave preoblikovane v nenavaden in ironičen trk med muzejem, univerzo in telesom. Vsak od sedmih dni se nanaša na organ tedna, poleg tega pa bodo inovativni dražljaji, ki jih bodo pripravili gostujoči umetniki in znanstveniki, vsakodnevne učne ure prekinjali z ustvarjalnimi in intelektualnimi impulzi. Več

  • Damjana Kolar

    23. 7. 2019  |  Kultura

    Velika imena etno glasbe in jazza na Okarini

    Od 23. julija do 3. avgusta bo na Bledu potekal 29. Okarina Festival Bled, ki bo v dvanajstih dneh ponudil 12 brezplačnih koncertov vrhunskih glasbenih skupin in izvajalcev z različnih koncev sveta. Na festivalu bodo med drugim nastopili ameriška afrobeat zasedba Antibalas, Ravid Kahalani in zasedba Yemen Blues, legendarni jamajški jazz pianist Monty Alexander, ameriška roots rock zasedba Larkin Poe ter tunizijski jazz glasbenik Dhafer Youssef. Več

  • Damjana Kolar

    22. 7. 2019  |  Kultura

    Rekonstrukcija zloglasnega poboja

    Od 25. julija dalje bo v Koloseju na ogled film Utøya, 22. julija, v enem samem kadru posneta rekonstrukcija zloglasnega poboja devetinšestdesetih članov podmladka norveške laburistične stranke, ki pretrese z ostrino dokumentarističnega naturalizma. S filmom, ki dogajanje prikaže iz perspektive najstnikov, je režiser Erik Poppe hotel "zgodbo vrniti žrtvam". Več

  • Lara Paukovič

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Kultura

    Zabavno drvenje v pogubo

    Svet je v plamenih. Če še ni, bo čez nekaj desetletij, ko posamezna območja na planetu zaradi globalnega segrevanja ne bodo več primerna za življenje ali se bomo zadušili v plastiki ali nas bo nadvladala in uničila umetna inteligenca ali pa se bomo zaradi naraščajočih družbenih razlik pobili med seboj. Živimo v času nevarnosti okoljske katastrofe, ponovnega vzpona fašizma, omejevanja težko priborjenih ženskih pravic, nebrzdane jeze, ki poraja nasilje, in nenadzorovanih migracij; času, v katerem si človek težko privošči, da ne bi bil angažiran – in tega se dobro zavedajo tudi mladi. Samo pomislimo na Greto Thunberg in gibanje Petki za prihodnost po vsem svetu, množične proteste mladih Američanov, ki so lani po številnih strelskih napadih odločno zahtevali nadzor nad orožjem, pa Czarny protest na Poljskem, kjer je šlo zaradi načrtov poljske vlade o popolni prepovedi splava na ulice tudi veliko mladih žensk. Več

  • Goran Kompoš

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča

    Kokoko!: Fongola

    Kongovska zasedba Kokoko!, ena od favoritinj lanske Druge godbe, na dolgometražnem prvencu izvrstno ulovi vse tiste adute, ki so jo v zadnjih dveh letih izstrelili na (evropska) festivalska prizorišča. V srčiki plošče utripajo karnevalski (poli)ritmi, DIY-rešitve z doma izdelanimi glasbili in uporniška energija s kinšaskih ulic, vse to pa s privlačnimi in poznavalskimi elektronskimi posegi spretno nadgradi francoski producent Debruit. Včasih pobudo prevzame elektronika klubskega izvora, včasih posodabljanje afriških tradicij in še večkrat subtilno križanje obojega, rezultat pa je plesna, poltično angažirana plošča, ki ponudi avtentično glasbeno izkušnjo sodobnih Kinšase in Konga. Več

  • Borka

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča

    Ed Sheeran: No.6 Collaborations Project

    Nekoč ulični glasbenik in kitarski kruner z britanske periferije, sedaj prvo (evropsko) ime svetovnega popa. Ed Sheeran je četrti album zastavil kot zbirko sodelovanj s smetano lokalne grimerske scene (Stormzy, Dave ...) in z včerajšnjimi (50 Cent, Eminem ...) ter današnjimi (Cardi B, Bruno Mars ...) pop zvezdniki. No.6 Collaborations Project je izdelek tovarne hitov, je plastično vešča demonstracija večne dostopnosti glavnega protagonista in vse kaže, da tudi izgovor, da je Sheeran lahko posnel pretežno r & b-jevsko-grimerski latino pop album (z obveznimi baladnimi pritiklinami), na katerem se dejansko in nerodno preizkusi tudi v pljuvanju rim. Če je Nr.6 zgoščeni skupek špice popa sedanjosti, kaj nas šele čaka? Več

  • Goran Kompoš

    19. 7. 2019  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča

    Cassius: Dreems

    Ušesa ljubiteljev plesne glasbe so bila konec devetdesetih let usmerjena proti pariškim house mojstrom, ki so s klubsko dediščino in pop senzibilnostjo osvajali vrhove glasbenih lestvic. V ospredju burnega dogajanja je bila prijateljska tekmovalnost med dvojcema Daft Punk, ki je pozneje z vijugo v pop postal svetovna senzacija, in Cassius, ki je v naslednjem desetletju poniknil v pozabo. S povratniško ploščo je nato pred tremi leti neuspešno pokukal v (daftpunkovski) pop, z novo ploščo pa se je zdaj vrnil k prefinjenemu, igrivemu housu s svojih začetkov. Ker se je tik pred izidom smrtno ponesrečil eden od članov, se zdaj vsekakor zdi prav, da Cassius še zadnjič slišimo v njegovi najprepoznavnejši podobi. Več