Poroča BETI TRTOREBRO

Večno teozofsko vprašanje je: Je mogoča sprava med živimi potomci sovražnikov ali pa je mogoče sožitje zgolj med okostnjaki sovražnikov?

Zdi se, da je predsednik Pahor rešil to dilemo. Odgovor je našel v Stari zavezi: »Zares, prah si in v prah se povrneš.«* Šele takrat smo spet vsi enaki. Vmes pa smo malo manj enaki. Zato se je predsednik vseh Slovencev, živih in mrtvih, sofistično odločil, da bo bližnji sosed spomenika spravi in vsem umrlim v vojni in povojnem nasilju gostinski lokal Pr’ skelet. In vsakič, ko te prime, da bi aufbiksal svojega smrtnega sovražnika iz preteklih vojn ali pobojev ali pa sovražnika kar tako, greš lahko takoj na sedmino in preskočiš ravs. In se zaliješ z vinom. Ki utopi vse skrbi. Lahko pa vse to postoriš tudi brez sprave in brez žrtev vojne in povojnih pobojev in se zaliješ kar tako. Ker smo leta 2017. In še vedno nismo vsi enaki, dokler se v prah ne spremenimo. Akoprav ta spomenik sploh ni slaba novotarija. Lahko bi postal slovenski Hyde park, v nasprotju z londonskim parkom, prostorom svobodnega govora, bi se ta prostor morebiti inavguriral kot prostor svobodnega prepira, kamor bi se lahko prosto prišli ravsat pripadniki vsakršnih okostnjakov. Pod pogojem, da gredo po ravsu skupaj na sedmino. Firma Pr’ skelet mora delat’.
*1 Mojzes 3,19